Pojdi na vsebino

Braggov uklon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži. Pri tem pride v določenih smereh zaradi interference do močnih ojačanj. Pojav se ne opaža na tekočinah, opaža pa se na tekočih kristalih (samo, če je valovna dolžina primerljiva z velikostjo molekul oziroma medplastno razdaljo) [1]

Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Williamu Henryju Braggu (1862 – 1942) in njegovem sinu v Avstraliji rojenem britanskem fiziku Williamu Lawrencu Braggu (1890 – 1971 ).

Podoben pojav se opaža tudi pri uklonu nevtronov in elektronov [2] in z uporabo mikrovalov.

Braggov pogoj

[uredi | uredi kodo]
Braggov pogoj je izpolnjen samo v določenih smereh.

Braggov uklon dobimo, kadar elektromagnetno valovanje (ali curek elementarnih delcev ali mikrovalovi) pade na kristal. Žarki se na kristalni mreži sipljejo in v določenih smereh dobimo ojačitve v skladu z Braggovim pogojem . Do ojačitev pride v smereh, kjer je razlika poti žarkov, ki se sipljejo (odbijejo) od različnih kristalnih ravnin, enaka mnogokratniku valovnih dolžin vpadajočega valovanja

. [3]

kjer je

  • razdalja med dvema sosednjima kristalnima ravninama
  • uklonski kot oziroma kot sipanja
  • celo število
  • valovna dolžina vpadajočega valovanja

Iz obrazca se vidi, da je najdaljša valovna dolžina, pri kateri je še izpolnjen pogoj, enaka , kar se zgodi pri kotu .

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Seminarska naloga na Univerzi v Mariboru[mrtva povezava]
  2. John M. Cowley (1975) Diffraction physics (North-Holland, Amsterdam) ISBN 0-444-10791-6.
  3. Carl. R. Nave, Bragg's Law, HyperPhysics, Georgia State University, pridobljeno 19. julija 2008

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]