Braggov uklon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži. Pri tem pride v določenih smereh zaradi interference do močnih ojačanj. Pojav se ne opaža na tekočinah, opaža pa se na tekočih kristalih (samo, če je valovna dolžina primerljiva z velikostjo molekul oziroma medplastno razdaljo) [1]

Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Williamu Henryju Braggu (1862 – 1942) in njegovem sinu v Avstraliji rojenem britanskem fiziku Williamu Lawrencu Braggu (1890 – 1971 ).

Podoben pojav se opaža tudi pri uklonu nevtronov in elektronov [2] in z uporabo mikrovalov.

Braggov pogoj[uredi | uredi kodo]

Braggov pogoj je izpolnjen samo v določenih smereh.

Braggov uklon dobimo, kadar elektromagnetno valovanje (ali curek elementarnih delcev ali mikrovalovi) pade na kristal. Žarki se na kristalni mreži sipljejo in v določenih smereh dobimo ojačitve v skladu z Braggovim pogojem . Do ojačitev pride v smereh, kjer je razlika poti žarkov, ki se sipljejo (odbijejo) od različnih kristalnih ravnin, enaka mnogokratniku valovnih dolžin vpadajočega valovanja

. [3]

kjer je

  • razdalja med dvema sosednjima kristalnima ravninama
  • uklonski kot oziroma kot sipanja
  • celo število
  • valovna dolžina vpadajočega valovanja

Iz obrazca se vidi, da je najdaljša valovna dolžina, pri kateri je še izpolnjen pogoj, enaka , kar se zgodi pri kotu .

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Seminarska naloga na Univerzi v Mariboru
  2. ^ John M. Cowley (1975) Diffraction physics (North-Holland, Amsterdam) ISBN 0-444-10791-6.
  3. ^ Carl. R. Nave, Bragg's Law, HyperPhysics, Georgia State University, pridobljeno dne 2008-07-19 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]