Bojni strup

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Bojni plin)
Skoči na: navigacija, iskanje

Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.

Smrtni bojni strupi so prepovedani z več konvencijami. Najprej je nekatere bojne strupe prepovedal Ženevski protokol o prepovedi dušljivih, strupenih in drugih plinih in bakterioloških načinov vojskovanja iz leta 1925, pol stoletja kasneje pa jih je celovitejše prepovedala Konvencija o prepovedi biološkega (bakteriološkega) in toksičnega orožja (BTWC) iz leta 1972, kasneje pa še Konvencija o prepovedi kemičnega orožja (CWC) iz leta 1993.

Nekateri bojni strupi, ki so namenjeni le začasni onesposobitvi, so v uporabi tudi v policiji in v civilni sferi.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Tabela bojnih strupov
Splošno ime Kemijsko ime Koda Vrsta Učinek Vonj/Barva Strupenost Odkritje
Fosgen karbonilklorid CG Para, dušljivec smrten sveža trava/brezbarven srednja Nemčija (1916)
Difosgen triklormetilklorformat DP para, dušljivec smrten sveža trava/brezbarven srednja Nemčija (1918)
Kloropikrin kloropikrin PS plin, dušljivec smrten  ? srednja ZSSR
Cianovodikova kislina vodikov cianid HCN plin, krvni strup smrten grenki mandlji/brezbarven srednja  ?
Klorcian cianogen klorid CK plin, krvni strup smrten preveč dražljiv srednja  ?
Arzin arzenov (III) hidrid SA plin, krvni strup smrten česen/brezbarven srednja  ?
Iperit 2,2-diklordietilsulfid H (tudi HD) plin, mehurjevec onesposablja, smrten gorčica/bledo rumen srednja Nemčija (1917)
Nitriran iperit 2,2-diklortrietilamin in derivati HN-1 do HN-3 plin, mehurjevec onesposablja, smrten brez vonja/oljnata tekočina srednja  ?
Fosgenoksim diklormiksin CX trden mehurjevec
tekoč dražljivec
onesposablja, smrten držaljiv/oljnat srednja  ?
Levisit diklorarzin L, HL (s H) tekočina, mehurjevec onesposablja, smrten geranije/temen in oljnat srednja ZDA (1918)
Fenil- in etil-
diklorarzin
fenil in etildiklorarzin PD in ED tekočina, mehurjevec
bljuvalec
onesposoblja, smrten dražljiv/brezbarven srednja Nemčija (1916)
Tabun oksid dimetil-
aminoetoksiciano-
fosfina
GA pršilo/para, živčni strup smrten brez vonja/brezbarven močna Nemčija (1939)
Sarin oksid metilisopro-
poksiflourfosfina
GB para, živčni strup smrten brez vonja/brezbarven močna Nemčija (1940)
Soman oksid metilpinako-
liloksiflourfosfina
GD para, živčni strup smretn po sadju oz. kafri/
neviden
izjemna Nemčija (1944)
VX  ? VX tekočina/pršilo/para
živčni strup
smrten  ? izjemna ZDA
Difenilklorarzin difenilklorarzin DA plin, bljuvalec onesposablja brez vonja/brezbarven srednja  ?
Adamsit defenilamino-
klorarzin
DM plin, bljuvalec onesposablja brez vonja/brezbarven šibka ZDA
Difenilklorarzin difenilciano-
arzin
DC para, bljuvalec onesposablja česen, grenki mandlji/
brezbarven
zelo šibka  ?
CN kloracetonfenon CN plin, solzivec onesposablja češnjev cvet,
kloroform/bel
zelo šibka  ?
CS ortoklorbenzal-
malonitril
CS plin, solzivec onesposablja prah/bel zelo šibka VB (1955)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Poročilo Združenih narodov iz leta 1969 definira kemične bojne strupe kot kemične spojine v plinski, tekoči ali trdni obliki, ki toksično delujejo na ljudi, živali in rastline. Kemično orožje pa niso samo strupene substance, ampak tudi oprema in sredstva, s katerimi so bile raztrošene. Strup je vsaka kemikalija, ki ob stiku z organizmom, že v malih količinah povzroči smrt ali znake zastrupitve z lažjimi ali težjimi posledicami na zdravje človeka.

Do začetka 20. stoletja so bili bojni strupi uporabljeni le posamično, njihova množična prizvodnja in razvoj sta se pričela konec prejšnega stoletja, ko je z razvojem kemične industrije, prvič postalo možno v vojaške namene proizvesti takšne količine bojnih strupov, da je uporaba le-teh, nasprotniku povzročila znatne izgube.

Strupi so lahko naravnega ali nenaravnega (sintetičnega) porekla. Veliko spojin, ki so jih odkrili v naravi, so pozneje sintetizirali v večjih in lažje dostopnih količinah kot so v naravi, in tako so bojni strupi danes večinoma sintetične narave.


Razvrščanje bojnih strupov[uredi | uredi kodo]

Po učinku[uredi | uredi kodo]

  • Smrtni
  • Nesmrtni

Nesmrtni žrtev onesposobijo, ali pa pustijo dolgoročne, vendar ne smrtne posledice.

Po obstojnosti[uredi | uredi kodo]

  • Kratkotrajno obstojni

Kratkotrajno obstojni strupi imajo nizko vrelišče, visok parni tlak, zato hitro izparevajo, hitro nastanejo strupene koncentracije in hitro izginejo.

  • Dolgotrajno obsotjni

Dolgotrajni bojni strupi imajo visoko vrelišče, nizek parni tlak, so nizko hlapljivi in ostanejo dolgo časa aktivni.

Glede na čas delovanja[uredi | uredi kodo]

  • Hitro delujoči

Hitro delujoči bojni strupi delujejo že pri prvem stiku z živo materijo. V praksi je potrebno nekaj sekund do nekaj minut, da bojni strup povzroči smrtne in druge posledice.

  • Počasi delujoči

Bojni strupi s počasnim delovanjem delujejo šele po določenem času, ki lahko traja od ene do več ur.

Po taktičnih aktivnostih[uredi | uredi kodo]

  • Napadalni

Napadalni (ofenzivni) bojni strupi najpogosteje kratkotrajno onesposobijo žrtve.

  • Obrambni

Obrambni (defenzivni) bojni strupi najpogosteje dolgotrajno onesposobijo ljudi.

Po agregatnem stanju[uredi | uredi kodo]

Najenostavnješa delitev je po njihovih agregatnih stanjih:

Po kemijski sestavi[uredi | uredi kodo]

Ta delitev razvršča bojne strupe glede na kemijske skupine, katerim pripadajo. Tako imamo na primer:

  • Organofosforne spojine
  • Arzenove spojine
  • Halogeni tioetri in sulfidi
  • Halogeni alifatski amini
  • Derivati ogljikove kisline
  • Nitrili

Po kliničnih slikah[uredi | uredi kodo]

Ta razvrstitev je najbolj obča.

Živčni bojni strupi[uredi | uredi kodo]

Krvni bojni strupi[uredi | uredi kodo]

Mehurjevci[uredi | uredi kodo]

Dušljivci[uredi | uredi kodo]

Dražljivci[uredi | uredi kodo]

Bruhavci/Bljuvalci[uredi | uredi kodo]

Psiho-kemijski bojni strupi[uredi | uredi kodo]

Fitotoksini[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]