Bitka pri Lechfeldu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Druga bitka pri Lechfeldu
Del madžarskih vdorov v Evropo
Lechfeld1457.jpg
Bitka pri Lechfeldu, ilustracija Sigmunda Meisterlina v kodeksu Zgodovina Nürnberga (1457)
Datum 10.–12. avgust 955
Prizorišče ravnica Lechfeld pri Augsburgu, Bavarska
Izid odločilna zmaga Nemcev
Udeleženci
Nemško kraljestvo

Přemyslovci erb.svg Češka

Flag of Hungary (895-1000).svg Kneževina Ogrska
Poveljniki
Kralj Oton I.
• Konrad Rdeči Lorenski  
• Burchard III. Švabski
• Boleslav I. Češki
Horka Bulcsú (usmrčen)
Lél (usmrčen)
• Súr (usmrčen)
• Taksony Ogrski
Moč
7.000–9.000 težkih konjenikov
augsburška garnizija
8.000–10.000 konjenikov lokostrelcev
pehota
oblegovalni stroji
Žrtve
težke večina ubita

Bitka pri Lechfeldu[1] je bila niz vojaških spopadov od 10. do 12. avgusta 955, v katerih so nemške sile cesarja Otona I. Velikega uničile madžarsko vojsko pod vodstvom harke Bulcsúja in poglavarjev Léla in Súra. Z nemško zmago so se končali nadaljnji vpadi Madžarov v krščansko Evropo.

Madžari so konec junija ali v začetku julija 955 z 8.000–10.000 konjeniki lokostrelci, pešaki in oblegovalnimi stroji napadli Vojvodino Bavarsko. Njihov cilj je bil spopasti se z glavnino Otonove vojske in jo uničiti. Madžari so oblegali Augsburg na reki Lech. Oton je šel obleganemu mestu na pomoč z 8000 težkimi konjeniki, razdeljenimi na osem legijonov.

Ko se je Oton 10. avgusta približal Augsburgu, so Madžari v nepričakovanem napadu uničili Otonovo češko predhodnico. Madžarski vojaki so začeli pleniti njen tabor, potem pa jih je vojvoda Konrad Rdeči Lorenski s težko konjenico razgnal. Oton je zatem z glavnino svoje vojske napadel Madžare, ki so zapirali pot do Augsburga. Nemška težka konjenica je v bojih mož na moža premagala lahko oborožene in oklepljene Madžare, ki so se urejeno umaknili. Oton jih ni zasledoval. Vrnil se je v Augsburg, kjer je prenočil, in poslal glasnike vsem lokalnim nemškim silam, da zasedejo rečne prehode v vzhodni Bavarski in preprečijo, da bi se Madžari vrnili v domovino. 11. in 12. avgusta se je poraz Madžarov pretvoril v katastrofo, ker so obilen dež in poplave upočasnile njihov umik in omogočili nemškim četam, da so jih ulovili in vse pobili. Ujete madžarske poveljnike so odpeljali v Augsburg in obesili.

Nemška zmaga je obranila Kraljevino Nemčijo in za vedno ustavila vdore nomadov v Zahodno Evropo. Otona je njegova vojska po zmagi razglasila za cesarja in očeta domovine. Oton je bil leta 962 okronan za svetega rimskega cesarja, predvsem zaradi njegovega okrepljenega položaja po zmagi pri Lechfeldu.

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. Edward Francis Baron. A history of the crown jewels of Europe. B. T. Batsford, 1960, str. 387.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Beeler, John (December 1973). Warfare in Feudal Europe, 730–1200. Cornell University Press. ISBN 978-0-8014-9120-7.
  • Bowlus, Charles R. (2016) [2006]. The Battle of Lechfeld and its Aftermath, August 955: the End of the Age of Migrations in the Latin West. Oxon: Routledge. ISBN 978-0-7546-5470-4.
  • Delbrück, Hans (1982) [1923]. History of the Art of War, Volume Three: Medieval Warfare. Lincoln and London: University of Nebraska Press. ISBN 0-8032-6585-9.
  • Platschka, Alfred. "Die Schlacht auf dem Lechfeld" (nemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2011. Pridobljeno dne 9. avgusta 2011.
  • Widukind of Corvey. The Deeds of the Saxons.
  • Weir, William (2009). 50 Battles That Changed the World: The Conflicts That Most Influenced the Course of History. Savage, MD: Barnes and Noble Books. ISBN 0-7607-6609-6.