Bitka na Belasici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 41°22′00″N 23°1′00″E / 41.36667°N 23.01667°E / 41.36667; 23.01667

Bitka na Belasici
Del bizantinsko-bolgarskih vojn
The Chronicle of Ioannis Skylitzis Bulagar Defeat.jpg
Bizantinci ubijajo Bolgare v bitki na Belasici, Madridski Skilic
Datum 29. julij 1014
Prizorišče Belasica pri vasi Ključ, Bolgarija
Izid popolna zmaga Bizantincev
Udeleženci
Bizantinsko cesarstvo Prvo bolgarsko cesarstvo
Poveljniki
Bazilij II.
Nikefor Hsifias
Konstantin Diogen
Teofilakt Botanijat †
Samuel Bolgarski
Gavril Radomir
Moč
ni znano približno 20.000
Žrtve
majhne najmanj 15.000

Bitka na Belasici (bolgarsko Беласишка битка, Belasiška bitka, grško Μάχη του Κλειδίου, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014. Bitka se je končala s popolno zmago Bizantincev.

Bitka je potekala v dolini med gorama Belasica in Ogražden v bližini sodobne bolgarske vasi Ključ. Višek je dosegla 29. julija 1014, ko je bizantinski general Nikifor Ksifij napadel Bolgare iz zaledja in prebil njihove položaje. Sledil je pokol, ki se je končal s katastrofalnim porazom Bolgarov.

Ujete bolgarske vojake so na Bazilijev ukaz oslepili. Vsakemu stotemu vojaku so iztaknili samo eno oko, da je lahko oslepljene soborce odpeljal domov. Bazilij je zaradi tega krutega dejanja dobil vzdevek »ubijalec Bolgarov« (grško Βουλγαροκτόνος). Car Samuil je bitko preživel, vendar je dva meseca kasneje umrl zaradi srčne kapi, domnevno zaradi pogleda na svoje oslepele vojake.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Johannes Skylitzes. Synopsis Historion.
  • Catherine Holmes. Basil II and the Governance of Empire, 976–1025. Oxford 2005.
  • Treadgold, Warren T. (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford, CA: Stanford University Press. ISBN 9780804726306.