Benedikt
Benedikt Benedikt v Slovenskih goricah (1952–2003) Sveti Benedikt (do 1952) | |
|---|---|
 | |
  Benedikt Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°36′23.23″N 15°53′2.99″E / 46.6064528°N 15.8841639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Benedikt |
| Površina | |
| • Skupno | 5,97 km2 |
| Nadm. višina | 240 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 1.134 |
| • Gostota | 190 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2234 Benedikt |
| Zemljevidi | |
Benedikt (do leta 2003 Benedikt v Slovenskih goricah, do 1952 Sveti Benedikt v Slovenskih goricah)[2] je naselje, v katerem je sedež Občine Sveti Benedikt, na Štajerskem.
Ime
[uredi | uredi kodo]Do leta 1952 se je naselje imenovalo »Sveti Benedikt v Slovenskih goricah« po zavetniku domače cerkve – svetem Benediktu. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v »Benedikt v Slovenskih goricah«. Od leta 1952 do leta 2003 se je naselje imenovalo »Benedikt v Slovenskih goricah«. Leta 2003 je naselje izgubilo desni prilastek in tako bilo preimenovano v »Benedikt«.[3][4][5][2]
Opis
[uredi | uredi kodo]Naselje leži 8 km vzhodno od Lenarta ob glavni cesti Maribor–Gornja Radgona.
V kraju in okolici so številni gomilni grobovi, ki pa so bili po večini izropani. Ohranilo se je nekaj lončenine iz starejše železne dobe. Večina grobišč v okolici (Drvanja, Obrat, Trotkova) je iz rimske dobe. Znani so tudi ostanki temeljev rimskih hiš. Predvideva se, da je mimo peljala rimska cesta s Ptuja proti Gornji Radgoni.
V vasi raste ena najdebelejših lip v Sloveniji z obsegom 532 cm (merjeno leta 1982)[6] in z višino 35 m. Ima lepo okroglo razraslo krošnjo.
V vasi stoji cerkev svetega Benedikta, ki je župnijska cerkev Župnije Sveti Benedikt v Slovenskih goricah.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ »Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,Ljubljana 1988« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 14. januarja 2014.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
