Bedin in Bedina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Bedin in Bedina je tolminska slovenska ljudska pravljica, ki jo je zapisal Andrej Gabršček. Izšla je v zbirki pravlic z naslovom Babica pripoveduje. Dela je zbrala in uredila Kristina Brenkova. Ilustrativno jo je opremila Ančka Gošnik – Godec. Zbirka pravljic je prvič izšla leta 1967, ki je bila kasneje prenovljena in ponatisnjena.

Povzetek vsebine[uredi | uredi kodo]

Bedin in Bedina sta šla nabirat lešnike. Bedina jih je nabrala že polno vrečko, medtem ko jih Bedin ni imel še skoraj nič, ker je imel preluknjano vrečko. Bedina mu reče, da je že pozno in da se morata odpraviti domov ker bo drugače mati jezna. Ker je Bedin ne uboga, Bedina pokliče volka da ga naj požre. Volk je ne uboga, zato Bedina pokliče palico, da bi nabila volka. Tudi palica se upre. Bedina pokliče ogenj, da bi požgal palico. Tudi ta je ne uboga. Bedina vstraja dalje in poklice vodo, da bi pogasila ogenj, tudi ta se ne odziva. Bedina ukaže volu naj spije vodo, ampak je tudi ta ne posluša. Nato Bedina pokliče mesarja, da bi ubil vola. Tudi ta se ne odziva na Bedinin ukaz. Bedina ukazuje dalje in ukaže vrvem naj obesijo mesarja. Vrvi se upirajo. Bedina vstraja dalje in pokliče na pomoč miši, da naj razgrizejo vrvi. Kot vsi ostali se tudi miši branijo Bedininega ukaza. Bedina nad njih pokliče mačko, da naj vse polovi. Mačka je takoj priletela in začela loviti miši. Miši so takoj pohitele razgrizt vrvi, vrvi so začele tečti za mesarjem, da bi ga obesile. Mesar se je pognal na lov za volom, da ga ubije. Vol se je pognal za vodo , da jo popije. Voda je hitela gasit ogenj. Ogenj se je pognal s palico, da jo ožge. Palica za volkom, da ga nabije. Volk za Bedinom, da ga požre. Bedin pa končno steče proti domu, kar so ga nesle noge. In tako sta Bedin in Bedina prišla domov.

Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

  • Književni čas ni določen.
  • Književni prostor ni znan.
  • Pripovedovalec je tretjeosebni. Pravjico začne in vseskozi povezuje »dvogovor« med Bedino in ostalimi književnimi osebami. Na koncu izvemo, da pravljico pripoveduje moški osebek: Kaj pa počenjata tam, tega ne vem, ker nisem tekel za njima..
  • Književne osebe:
  • Glavne:
    • Bedin
    • Bedina
  • Stranske:
    • volk,
    • palica
    • ogenj
    • voda
    • vol
    • mesar
    • vrvi
    • miši
    • mačka
    • mati

Slog:

Motivi:

  • motiv bratca in sestrice

Interpretacija glavnih likov[uredi | uredi kodo]

  • Bedin: tekmovalen, neubogljiv, trmoglav in svojeglav deček, ki je vedno hotel biti prvi.
  • Bedina: pametna, ubogljiva in pridna deklica; iz pravljice razberemo, da spoštuje mater in njena pravila (»Pojdiva domov, čas je že! Mati naju bo kregala!«).

Interpretacija vsebine[uredi | uredi kodo]

Na začetku pravljice razberemo iz stavka: Pojdiva domov, čas je že! Mati naju bo kregala!, da je deklica Bedina tista, ki je najbolj odgovorna in zrela. Dečkova nezrelost se kaže v tem, da ni ugotovil, da ima preluknjano vrečko, čeprav si on misli, da je pametnejši od sestrice.

Ko se Bedin upre setrici, ker noče domov, Bedina pokaže svojo odločnost. Točno ve kaj hoče. Ker pa je še otrok je živali, predmeti, osebki, ki jim ukazuje ne jemljejo resno. Vse te stvari, osebki, živali, ki jim deklica Bedina ukazuje lahko simbolizirajo težave, ovire, ki jih v življenju moraš odpraviti, da prideš do cilja. Kot pravi Bruno Bettelheim:

Pravljice na najrazličnejše načine otrokom sporočajo, da se v živjenju ni mogoče izogniti spopadanju z resnimi težavami, da je ta boj bistven del človekovega obstoja – toda če človek pred njim ne beži, temveč se neomajno postavlja po robu nepričakovanim in pogosto nezaželenim težavam, premaga vse ovire in na koncu zmaga. Tudi to ali verjameš v možnost, da boš premagal življenjske tažave, ali pa v življenju pričakuješ poraz je zelo pomemben esistencialni problem.

Bedino naposled le uboga mačka, ki sproži verižno reakcijo, da končno prežene Bedina domov. Deklica doseže svoj cilj.

Motivno - tematske povezave[uredi | uredi kodo]

Glavni motiv je motiv bratca in sestrice, ki je dokaj pogost v ljudskih pravljicah. Ta motiv se pojavi v pravljici Janko in Metka. Pojavi se poosebljen volk – vzporednica z Rdečo kapico. Verižna reakcija, ki jo sproži mačka spominja na verižno reakcijo v pravljici Boter petelin in njegova zgodba, ki prav tako prežene Bedina kot tatove.

Knjižne izdaje[uredi | uredi kodo]

  • Brenk, Kristina: Babica pripoveduje : Slovenske ljudske pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1967
  • Gabršček, Andrej: Bedin in Bedina : Slovenska ljudska. Ljubljana : Borec, 1993
  • Bedin in Bedina : publikacija Rodna gruda, št.10, oktober 1993, str.31
  • Ciciban, posebna izdaja Zlati Ciciban 1995, str. 40-41
  • Gabršček, Andrej: Bedin in Bedina. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996, zbirka Pikapolonica
  • Brenk, Kristina: Babica pripoveduje : Slovenske ljudske pravljice, zvočni posnetek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998, zbirka Deteljica
  • Brenk, Kristina: Babica pripoveduje : Slovenske ljudske pripovedke. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999, zbirka Deteljica

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Brenk, Kristina: Babica pripoveduje : Slovenske ljudske pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999, zbirka Deteljica

Literatura[uredi | uredi kodo]