Beaufort, Jura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Beaufort, Jura
Place de la Mairie Beaufort Jura.jpg
Beaufort, Jura se nahaja v Francije
Beaufort, Jura
Beaufort, Jura se nahaja v Burgundija-Franche-Comté
Beaufort, Jura
46°34′24″N 5°26′20″E / 46.57333°N 5.43889°E / 46.57333; 5.43889Koordinati: 46°34′24″N 5°26′20″E / 46.57333°N 5.43889°E / 46.57333; 5.43889
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaJura
OkrožjeLons-le-Saunier
KantonBeaufort
InterkomunalitetaSkupnost občin
Sud-Revermont
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jean Franchi
Površina
1
13,11 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
1.124
 • Gostota86 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
39043 /39190
Nadmorska višina191–574 m
(povp. 230 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Beaufort je naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté. Leta 2009 je naselje imelo 1.014 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Franche-Comté 47 km severno od Bourg-en-Bressa in 100 km jugozahodno od Besançona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Beaufort je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Augea, Augisey, Bonnaud, Cesancey, Cousance, Cuisia, Gizia, Grusse, Mallerey, Maynal, Orbagna, Rosay, Rotalier, Sainte-Agnès, Saint-Laurent-la-Roche, Vercia in Vincelles s 6.075 prebivalci.

Kanton Beaufort je sestavni del okrožja Lons-le-Saunier.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Beaufort se pojavlja v listinah iz 13. stoletja kot Belloforti, nanašajoč se na grad iz 12. stoletja, v lokalnem frankoprovansalskem jeziku Byo fort[2].

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju občine se nahajajo vinogradi, del Jurskega vinogradniškega območja, kjer pridelujejo vino s kontroliranim poreklom "Côtes-du-jura".

  • ruševine gradu iz 12. stoletja,
  • gotska cerkev sv. Kirika in Julite iz 15. stoletja.

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.
  2. Ernest Nègre, Toponymie générale de la France : étymologie de 35 000 noms de lieux, Genève : Librairie Droz, 1990. Collection Publications romanes et françaises, volume CVCIII. Volume III : Formations dialectales (suite) ; formations françaises, p. 1479, notice 26855

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]