Poligny, Jura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 50’ 12" severne širine, 5° 42’ 31" vzhodne dolžine

Občina Poligny
Poligny

Grb
Poligny, Jura is located in Francije
Poligny, Jura
Poligny, Jura
Lega
Zemljepisna dolžina: 5.70861111111
Zemljepisna širina: 46.8366666667
Uprava
Država Francija
Regija: Franche-Comté
Departma: Jura
Okrožje: Lons-le-Saunier
Kanton: Poligny
Interkomunaliteta: Skupnost občin
comté de Grimont
Župan: Dominique Bonnet  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 252 m–626 m
(povpr. 327 m)
Površina kopnega:¹ 50,22 km²
Prebivalstvo
(2009)
4229
 - gostota: (2009) 11,1/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 39434/ 39800:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Poligny je naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté. Leta 2009 je naselje imelo 4.229 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Franche-Comté 58 km jugozahodno od Besançona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Poligny je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Abergement-le-Petit, Aumont, Barretaine, Bersaillin, Besain, Biefmorin, Bonnefontaine, Brainans, Buvilly, Chamole, Champrougier, Le Chateley, Chaussenans, Chemenot, Colonne, Fay-en-Montagne, Grozon, Miéry, Molain, Montholier, Neuvilley, Oussières, Picarreau, Plasne, Tourmont, Vaux-sur-Poligny in Villers-les-Bois z 9.442 prebivalci.

Kanton Poligny je sestavni del okrožja Lons-le-Saunier.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva omemba naselbine Polemniacum sega v leto 870, to je čas ozemeljske delitve dediščine Lotarja II., ko je pripadla Ludviku II. Nemškemu. Od zgodnjega 11. stoletja je bilo ozemlje pod svobodno grofijo Burgundijo grofa Otta Wilhelma in njegovih naslednikov. Z dinastijo Chalon je konec 13. stoletja prvikrat za nekaj časa prešlo pod Francosko kraljestvo, v tem času je Poligny dobil tudi mestne pravice. V zgodnjem 14. stoletju je kraj ponovno pripadel burgundskim grofom. Sledili so vojaški spopadi med Francijo in Franche-Comté, naslednico grofije, v letih 1481, 1637-38. Leta 1643 je bil porušen bližnji grad Grimont, leta 1678 pa je z mirom v Nijmegnu celotno ozemlje grofije s Polignyjem vred dokončno prešlo pod francoske vladarje.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Hipolita
Notredamska cerkev
  • ohranjen značaj poznega srednjeveškega mesta s starimi hišami, cerkvami in nekdanjimi samostani, vodnjaki
    • jakobinski samostan,
    • uršulinski samostan,
    • romanska notredamska cerkev, Mouthier le Vieillard, iz 9 stoletja,
    • kolegialna cerkev sv. Hipolita,
    • stolp Tour de la Sergenterie, Tour de Grimont,
    • kip generala Travota (1767-1836).

Promet[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]