Aurès (gorovje)

gorovje Aurès
جبال الأوراس
Gorska pokrajina v Hammamu Essalihine
Najvišja točka
VrhDjebel Chélia (Alžirija)
Nadm. višina2.328 m
Koordinate35°19′05″N 6°38′13″E / 35.31806°N 6.63694°E / 35.31806; 6.63694
Geografija
DržavaAlžirija
GorovjeAtlas (gorovje)

Gorovje Aurès (arabsko جبال الأوراس, v antiki znano kot latinsko Aurasius Mons) je podobmočje Saharskega Atlasa v severovzhodni Alžiriji.[1] Gorovje je dobilo ime po gorski naravni in zgodovinski regiji Aurès.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Gorovje Aurès so vzhodno nadaljevanje Saharskega Atlasa. Najvišji vrh v pogorju Aurès je Djebel Chélia v provinci Khenchela z višino 2328 m.

Pogorje Belezma je severozahodni podaljšek gorovja Aurès, ki je tam, kjer se združita Telski Atlas in Saharski Atlas. Njegova glavna vrhova sta 2178 m visok Djebel Refaâ in 2136 m visok Djebel Tichaou.[2] Atlaška gorska veriga se razteza v dolžini več kot 1000 kilometrov nad severno Afriko.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko gledano je Aurès služil kot zatočišče in branik za berberska plemena, ki so skozi stoletja tvorili osnovo za odpor proti Rimljanom, Vandalom, Bizantincem in Arabcem.[3]

Gorsko območje je bilo tudi okrožje Francoske Alžirije, ki je obstajalo med alžirsko vojno za neodvisnost in po njej od leta 1954 do 1962. V tej regiji so alžirsko vojno za neodvisnost začeli berberski borci za svobodo. Zaradi razgibanega terena je Aurès še vedno eno najmanj razvitih območij v Magrebu.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V vzhodni Alžiriji je Aurès velika berberska regija, dom ljudstva Chaoui. Vzhodnoberbersko prebivalstvo Chaoui izvaja tradicionalno selitev, kmetovanje na fiksnih kamnitih terasah v gorah, kjer gojijo sirek, pa tudi druga žita in zelenjavo. Sezonsko svoje govedo preselijo v razmeroma topla območja v nižinskih dolinah, kjer si postavijo šotore ali živijo v drugih začasnih bivališčih in pozimi skrbijo za živino.[4]

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Aurès - mountains, Algeria«. Encyclopedia Britannica. 20. julij 1998. Pridobljeno 8. aprila 2023.
  2. Belezma National Park - Travel to Algeria
  3. Conant, Jonathan (2012). Staying Roman : conquest and identity in Africa and the Mediterranean, 439–700. Cambridge New York: Cambridge University Press. str. 280–281. ISBN 0521196973.
  4. La vie économique du Chaouia de l'Aures

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]