Pojdi na vsebino

Anton Kokalj (častnik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Anton Kokalj - Tonči)
Anton Kokalj
Portret
Rojstvo7. junij 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Ljubljana
Smrt7. maj 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (52 let)
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Cislajtanija
Poklicvojaško osebje

Anton Kokalj (vzdevek/ilegalno ime? Tonči), slovenski vojak in domobranec, * 7. junij 1892, Ljubljana, † 7. maj 1945, Zalesnika pri Grgarju.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Kokalj je v Avstro-Ogrski končal kadetnico in je tik pred prvo svetovno vojno postal poročnik. Ob koncu vojne je imel čin majorja in je svojo aktivno vojaško kariero nadaljeval v Jugoslovanski kraljevi armadi. Služboval je v različnih mestih, nato pa je postal adjutant jugoslovanskega regenta, kneza Pavla. Med tem je napredoval v čin podpolkovnika in nato 6. septembra 1935 v polkovnika.

Pred izbruhom druge svetovne vojne je postal poveljnik 66. konjeniškega polka. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije je bil najprej nekaj časa v hišnem priporu v Beogradu. Med tem je njegova družina odpotovala v Ljubljano, sam pa se ji je pridružil šele čez nekaj mesecev.

Spomladi 1942 ga je italijanska zasedbena oblast skupaj z drugimi častniki internirala v Gonarsu, Monte Male pri Torinu in v Chiesanuovi pri Padovi. Izpuščen je bil na začetku decembra istega leta. Septembra 1943 ga je Leon Rupnik samovoljno postavil za glavnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. Nemški SS general Erwin Rösener ga je kmalu odstavil ter ga ob koncu leta 1943 poslal v Trst, da bi na Primorskem organiziral domobranstvo. V začetku novembra 1943 je odšel v Trst, kjer je ob soglasju nemškega poveljnika policije za Jadransko primorje Odila Globočnika ustanovil Slovenski narodni varnostni zbor (SNVZ). Sprva je v njem deloval kot inšpektor štaba, od 9. februarja 1945 pa je bil tudi njegov poveljnik.

Konec aprila 1945 se je Kokalj s svojimi častniki z avtom peljal proti Gorici, kjer so jih zajeli pripadniki OZNE. Vse zajete, vključno z Antonom Kokaljem so usmrtili in njihova trupla odvrgli v brezno.[1]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.

»Kokalj, Anton«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 prek Slovenska biografija.