Antimonov triklorid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Antimonov triklorid
Identifikatorji
Številka CAS 10025-91-9
Lastnosti
Molekulska formula Cl3Sb
Molekulska masa Cl3Sb
Videz Trdna, brezbarvna kiselkasta snov
Tališče

73ºC

Topnost (voda) 931 [g/l;20ºC]
Parni tlak 0,16[hPa]
Nevarnosti
EU Index 051-001-00-8
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
3
3
W
R-stavki (zastarelo) 34-51/53
S-stavki (zastarelo) 1/2-25-45-61
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Antimonov triklorid (SbCl3) je mehka, jedka kemična snov, ki je okolju nevarna.

Snov reagira z vodo. Vdihavanje, zaužitje ali stik kože s snovjo povzroči hude poškodbe ali smrt.

Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

SbCl3 je snov sestavljena iz Sb ANTIMONA in Cl KLORA .

Antimon je v trdem agregatnem stanju, nahaja se v naravi in sicer skoraj vedno kemijsko vezan večinoma na svinčeve, bakrove in srebrove rude. Pridobivajo ga z metalurškimi posegi iz sulfidnih rud; ruda se tali v loncu v plamenski peči).

Klor je v plinastem agregatnem stanju, nahaja se v naravi, glavni viri klora so minerali silvin, kamena sol in karnalit.

Pripravljajo ga v laboratorijih z oksidacijo koncentrirane klorovodikove kisline s kalijevim manganatom, z oksidacijo natrijevega klorida v koncentrirani žveplovi kislini z manganovim oksidom. V kemijski industriji pa klor pridobivajo z elektrolizo.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Snov je strupena: vdihavanje, zaužitje ali stik kože s snovjo povzroči hude poškodbe ali smrt.

Pri reakciji z vodo ali vlago se sproščajo strupeni, jedki ali vnetljivi plini.

Pri reakciji z vodo lahko pride do segrevanja, kar poveča koncentracijo dima v zraku.

Pri požaru nastajajo dražilni, jedki in/ali strupeni plini.

Širjenje požara ali odtekanje vode za gašenje povzročata jedko in/ali strupeno reakcijo in s tem onesnaženje.

Antimonov triklorid je v trdnem agregatnem stanju. Snov je brezbarvna in kiselkasta.

Obstojnost in reaktivnost[uredi | uredi kodo]

Snov ne sme biti v mokrem oziroma vlažnem prostoru.

Snov je obstojna v suhem, hladnem in dobro zračenem prostoru.

Odstranjevanje[uredi | uredi kodo]

Odstranjevanje snovi je odvisno od podlage na kateri je snov.

Če je snov na telesu, jo je možno odstraniti z vodo. Vodo po delu telesa polivamo tudi nekaj časa po tem, ko smo snov sprali.

Če je snov na gladki površini, jo odstranimo s suhim peskom ali prahom, na ostalih površinah snov prekrijemo z gasilno peno, nato poberemo z orodjem, ki ne povzroča iskrena ter snov shranimo za kasnejšo oskrbo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]