Analog (kemija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Analog (tudi strukturni analog[1]) je v kemiji spojina, ki ima podobno strukturo in včasih tudi funkcijo kot druga spojina, od katere se razlikuje po določenem strukturnem fragmentu.[2][3]

Analog se lahko od sorodne spojine razlikuje v enem ali več atomov, funkcionalnih skupinah ali strukturnih podenotah, ki so nadomeščeni z drugimi atomi, funkcionalnimi skupinami ali strukturnimi podenotami. Strukturni analog je lahko, vsaj teoretično, strukturno izpeljan iz izhodiščne spojine. Med seboj so strukturni analogi pogosto izoelektrični (brez razlik v električnem naboju).

Strukturni analogi kljub podobnosti kemijske zgradbe ni nujno, da imajo primerljive fizikalne, kemijske, biokemijske in farmakološke lastnosti, torej ni nujno, da so tudi funkcionalni analogi.[4]

Strukturni analogi so pomembni v razvoju novih učinkovin, in sicer se v procesu razvoja novega zdravila bodisi sintetizira in preskusi velik nabor strukturnih analogov izhodiščne spojine vodnice kot del raziskav razmerja med strukturo in delovanjem[5] ali pa se v zbirki podatkov izvede virtualno rešetanje za strukturnimi analogi spojine vodnice.[6]

Primeri[uredi | uredi kodo]

Alkoholi
Methanol
Silanol
Silanol, strukturni analog metanola 
Methanethiol
Metanetiol, strukturni analog metanola 
Fenetilamini
Phenethylamine
Amphetamine
Methamphetamine

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Willett, Peter; Barnard, John M.; Downs, Geoffry M. (1998). "Chemical Similarity Searching" (PDF). Journal of Chemical Information and Computer Sciences. 38 (6): 983–996. CiteSeerX 10.1.1.453.1788. doi:10.1021/ci9800211.
  2. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5505679/analog?query=analog&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 12. 11. 2019.
  3. Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  4. Martin, Yvonne C.; Kofron, James L.; Traphagen, Linda M. (2002). "Do Structurally Similar Molecules Have Similar Biological Activity?". Journal of Medicinal Chemistry. 45 (19): 4350–4358. doi:10.1021/jm020155c. PMID 12213076.
  5. Schnecke, Volker & Boström, Jonas (2006). "Computational chemistry-driven decision making in lead generation". Drug Discovery Today. 11 (1–2): 43–50. doi:10.1016/S1359-6446(05)03703-7. PMID 16478690.
  6. Rester, Ulrich (2008). "From virtuality to reality - Virtual screening in lead discovery and lead optimization: A medicinal chemistry perspective". Current Opinion in Drug Discovery & Development. 11 (4): 559–68. PMID 18600572.