Amonijev nitrat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Amonijev nitrat
Imena
IUPAC ime
Amonijev nitrat
Identifikatorji
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.026.680
RTECS število
  • BR9050000
UNII
UN število 0222z > 0.2% vnetljivih snovi
1942z <= 0.2% vnetljivih snovi
2067gnojila
2426tekoč
Lastnosti
NH4NO3
Molska masa 80.025 g/mol
Videz bela trdna snov
Gostota 1.725 g/cm3 (20 °C)
Tališče 169.6 °C
Vrelišče approx. 210 °C decomp.
118 g/100 ml (0 °C)
150 g/100 ml (20 °C)
297 g/100 ml (40 °C)
410 g/100 ml (60 °C)
576 g/100 ml (80 °C)
1024 g/100 ml (100 °C) [1]
Struktura
Kristalna struktura trigonalna
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje zelo nizka
Očutljivost na trenje zelo nizka
Nevarnosti
Glavne nevarnosti eksplozivno
NFPA 704 (diamant ognja)
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
2085–5300 mg/kg (oralno pri miših/podganah)[2]
Sorodne snovi
Drugi anioni amonijev nitrit
Drugi kationi natrijev nitrat
kalijev nitrat
hidroksilamonijev nitrat
Sorodne snovi amonijev perklorad
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja


Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Amonijev nitrat se pridobiva z mešanjem dušikove(V) kisline poljubne koncentracije z amonijevim hidroksidom (reakcija nevtralizacije).

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Fizikalne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Amonijev nitrat tvori brezbarvne higroskopske kristale, ki se pri 169,6 °C talijo. Trdna snov lahko nastopi v petih različnih polimorfnih kristalih, katerih temperature prehoda ležijo med −16,9 °C, 32,3 °C, 84,2 °C in 125,2 °C. Za nagnjenje kristalov amonijevega nitrata k sprijemanju sta poimensko odgovorni prvi dve fazni spremembi v bližini s prostorsko temperaturo.

Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Pri segrevanju (T> 170 °C) razpade amonijev nitrat ustrezno z enačbo[3]

v vodo in dušikov oksid. Z močnim inicialnim vžigom razpade sledeče:

Dušikov atom nitratnega iona NO3 (oksidacijska stopnja +v) oksidira pri tem dušikov atom amonijovega iona NH4+ (oksidacijska stopnja −III), tako da se na koncu, v molekuli N2-, oba dušikova atoma nahajata na enaki oksidacijski stopnji (0). Reakcije te vrste, pri katerih atomi oksidirajo druge atome enakega elementa in se pri tem sami reducirajo, tako da se na koncu vsi nahajajo na enaki oksidacijski stopnji, imenujemo comproportionacije.

Raba[uredi | uredi kodo]

Amonijev nitrat je glavna sestavina več vrst gnojil, gospodarskih razstreliv kot sta ANFO in donarit in tudi ilegalno pridelanih razstreliv kot ANNM ali GRG-1.

V čisti obliki ni preveč uporaben kot eksploziv, saj je higroskopen ter izredno neobčutljiv na udarce in temperaturo. Njegova eksplozivna moč dosega približno 40 % moči TNT, za detonacijo pa potrebujemo t. i. ojačevalec detonatorja (manjša količina brizantnega eksploziva). Ta neobčutljivost se izkorišča za izdelavo varnih eksplozivov za uporabo v rudnikih in kamnolomih.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Pradyot Patnaik. Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill, 2002, ISBN 0070494398
  2. Martel, B.; Cassidy, K. (2004). Chemical Risk Analysis: A Practical Handbook. Butterworth–Heinemann. str. 362. ISBN 1903996651.
  3. A. F. Holleman, Egon Wiberg: Lehrbuch der anorganischen Chemie. 101. Auflage. De Gruyter, Berlin 1995, ISBN 3-11-012641-9, S. 65.

Literatura[uredi | uredi kodo]