Amonijev cianat

Amonijev cianat
Identifikatorji
Številka CAS	22981-32-4;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChemSpider	2339431;
PubChem CID	9793686;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID40177528 ;
	InChI InChI=1S/CHNO.H3N/c2-1-3;/h3H;1H3 Key: QYTOONVFPBUIJG-UHFFFAOYSA-N;
	SMILES C(#N)[O-].[NH4+];
Lastnosti
Kemijska formula	[NH4][OCN]
Molska masa	60,06 g·mol−1
Videz	brezbarvni kristal
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Amonijev cianat je anorganska spojina s formulo ${\ce {[NH4]+[OCN]-}}$ . Je brezbarvna trdna sol.

Struktura in reakcije

Struktura te soli je bila preverjena z rentgensko kristalografijo. Ustrezni razdalji ${\ce {C-O}}$ in ${\ce {C-N}}$ sta 1,174(8) in 1,192(7) Å, v skladu z opisom ${\ce {O=C=N^-}}$ . Amonijev kation tvori vodikove vezi s cianatnim anionom, vendar z dušikom ( ${\ce {N}}$ ) in ne kisikom ( ${\ce {O}}$ ).^[1]

Spojina je znana kot prekurzor v Wöhlerjevi sintezi sečnine iz anorganskih reaktantov.^[2] To je privedlo do zavrnitve teorije življenjske sile, ki jo je prej predlagal Berzelius.

{\ce {{NH4+}+{OCN^{-}}->{(NH2)2CO}}}

^[3]

Sklici

↑ MacLean, Elizabeth J.; Harris, Kenneth D. M.; Kariuki, Benson M.; Kitchin, Simon J.; Tykwinski, Rik R.; Swainson, Ian P.; Dunitz; Jack D. (2003). »Ammonium cyanate shows N-H···N hydrogen bonding, not N-H···O«. Journal of the American Chemical Society. 125: 14449–14451. doi:10.1021/ja021156x.
↑ Friedrich Wöhler (1828). »Ueber künstliche Bildung des Harnstoffs«. Annalen der Physik und Chemie. 88 (2): 253–256. Bibcode:1828AnP....88..253W. doi:10.1002/andp.18280880206.
↑ Shorter, J. (1978). »The conversion of ammonium cyanate into urea. A saga on Reaction mechanisms«. Chemical Society Reviews. 7: 1–14. doi:10.1039/CS9780700001.

[1] MacLean, Elizabeth J.; Harris, Kenneth D. M.; Kariuki, Benson M.; Kitchin, Simon J.; Tykwinski, Rik R.; Swainson, Ian P.; Dunitz; Jack D. (2003). »Ammonium cyanate shows N-H···N hydrogen bonding, not N-H···O«. Journal of the American Chemical Society. 125: 14449–14451. doi:10.1021/ja021156x.

[2] Friedrich Wöhler (1828). »Ueber künstliche Bildung des Harnstoffs«. Annalen der Physik und Chemie. 88 (2): 253–256. Bibcode:1828AnP....88..253W. doi:10.1002/andp.18280880206.

[3] Shorter, J. (1978). »The conversion of ammonium cyanate into urea. A saga on Reaction mechanisms«. Chemical Society Reviews. 7: 1–14. doi:10.1039/CS9780700001.

[1]

[2]

[3]