Alfonso de Borbón y Borbón

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alfonso de Borbón y Borbón
Alfonso de Borbón y Borbón leta 1876
Rojen(1866-11-15)15. november 1866
Madrid
Umrl28. april 1934 (1934-04-28) (67 let)
Madrid
Pokopanpokopališče sv. Izidorja, Madrid
Plemiška družinaBourboni
Očeinfante Sebastião de Borbón y Bragança
Matiinfanta María Cristina de Borbón y Borbón

Alfonso de Borbón y Borbón,[a] španski plemič, * 15. november 1866, Madrid, † 28. april 1934, Madrid.[1]

Pra-pravnuk Karla III. Španskega je znan zlasti po tem, da je imel 88 imen,[b][2][3] kar kot rekord priznava med drugum Guinnessova knjiga rekordov.[3] Leta 1929 se je poročil izpod svojega stanu z Julio Méndez y Morales, zaradi česar je bil izključen iz linije nasledstva španskega prestola.[4]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je kot četrti otrok infanta Sebastijana de Borbón y Bragança in infante Marije Kristine de Borbón y Borbón, a mu ob rojstvu ni bil dodeljen naziv »infante«. Njegovo zgodnje življenje je zaznamovalo burno politično dogajanje; med revolucijo leta 1868 je morala njegova družina v izgnanstvo, naselili so se v francoskem mestu Biarritz. V domovino so se vrnili leta 1875, ko je njegov bratranec, kralj Alfonz XII. znova prevzel oblast.[5]

Nekaj mesecev pred vrnitvijo je umrl njegov oče, zato je skrbništvo nad Alfonsom s sorojenci prevzel Alfonz XII. in jih poslal na šolanje v prestižni Theresianum na Dunaju. Po končanem šolanju mu je kraljica regentka ponudila vojvodski staž, ki pa ga je zavrnil, saj je menil, da bi zmanjšal pomen njegove plemiške linije in zasenčil ime Borbón.[5] Sprejet je bil kot vitez novinec v red Alcántare, postal pa je tudi vitez portugalskih redov Kristusa in Svetega Benedikta Aviškega. Med vidnejšimi funkcijami je bilo predsedovanje španskemu Rdečemu križu.[5]

Leta 1929 se je v San Sebastián poročil z Julio Méndez Morales, vendar se je zakon končal z ločitvijo ob nastanku Druge španske republike. Leta 1933 mu je karlistični pretendent Alfonz Karel I. podelil staž Bourbonskega princa in naziv alteza (»visočanstvo«). Leto kasneje je Alfonso de Borbón y Borbón umrl brez potomcev in bil pokopan na pokopališču sv. Izidorja v Madridu.[5]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Njegovo polno ime je bilo Alfonso María Isabel Francisco Eugenio Gabriel Pedro Sebastián Pelayo Fernando Francisco de Paula Pío Miguel Rafael Juan José Joaquín Ana Zacarías Elisabeth Simeón Tereso Pedro Pablo Tadeo Santiago Simón Lucas Juan Mateo Andrés Bartolomé Ambrosio Gerónimo Agustín Bernardo Cándido Gerardo Luis-Gonzaga Filomeno Camilo Cayetano Andrés-Avelino Bruno Joaquín-Picolimini Felipe Luis-Rey-de-Francia Ricardo Esteban-Protomártir Genaro Nicolás Estanislao-de-Koska Lorenzo Vicente Crisóstomo Cristano Darío Ignacio Francisco-Javier Francisco-de-Borja Higona Clemente Esteban-de-Hungría Ladislado Enrique Ildefonso Hermenegildo Carlos-Borromeo Eduardo Francisco-Régis Vicente-Ferrer Pascual Miguel-de-los-Santos Adriano Venancio Valentín Benito José-Oriol Domingo Florencio Alfacio Benére Domingo-de-Silos Ramón Isidro Manuel Antonio Todos-los-Santos de Borbón y Borbón.
  2. Med 88 imeni je tudi nekaj večbesednih, povezanih s pomišljajem. Skupno je v njegovem imenu 115 besed pred »de Borbón y Borbón«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Capet 42«. genealogy.euweb.cz. Pridobljeno 25. julija 2020.
  2. »het grootste aantal voornamen«. Onze Taal (v nizozemščini). 1. marec 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2008.
  3. 3,0 3,1 »Bureaucrats Refuse To List 140 Names«. AP News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2020. Pridobljeno 25. julija 2020.
  4. Bouche, Luis Español (1999). Nuevos y viejos problemas en la Sucesión de la Corona Española (v španščini). Madrid: Hidalguia. str. 70.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Alfonso de Borbón y Borbón, Real Academia de la Historia