Alfa in Omega

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grški črki alfa in omega

Alfa (Α ali α) in Omega (Ω ali ω) sta prva in zadnja črka grške abecede ter naslov Kristusa in Boga v knjigi Razodetja. Ta par črk se uporablja kot krščanski simbol[1] in je pogosto kombiniran s križem, Hi-ro ali drugimi krščanskimi simboli.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Prvi pisni zapis, ki ga imamo o besedni zvezi alfa in omega, je iz nekaterih starih rokopisov krščanske Nove zaveze.

Izraz »Jaz sem Alfa in Omega« (grško Koiné: »ἐγώ εἰμι τὸ Ἄλφα καὶ τὸ Ὦ«) je poimenovanje Jezusa in Očeta v knjigi Razodetja (verzi Raz 1,6, 21 in Raz 22,13). Prvi del te fraze (»Jaz sem Alfa in Omega«) je prvič v poglavju 1, verz 8 ("1:8") in je v vsakem rokopisu Razodetja, ki ima 1:8. Več kasnejših rokopisov ponavlja tudi »Jaz sem Alfa in Omega« v 1:11, vendar tukaj ne prejemajo podpore iz večine najstarejših rokopisov, vključno z aleksandrijskim, sinaitskim in Codex Ephraemi Rescriptus. Zato je v nekaterih sodobnih prevodih izpuščen. Učenjak Robert Young je v zvezi z »Jaz sem Alfa in Omega« v 1:11 izjavil, da »najstarejši [rokopisi] to izpuščajo«.[2]

Podobna omemba je v Izaiju 44 Iz 44[3] kjer Gospod pravi, da je prvi in tisti, ki je za vsemi.

Krščanstvo[uredi | uredi kodo]

Alfa (Α) in Omega (Ω) sta prva oziroma zadnja črka klasične (jonske) grške abecede. Tako je stavek »jaz sem alfa in omega« dodatno pojasnjen z dodatnim stavkom »začetek in konec« v RazodetjuRaz 21,6, 22,13. Prva in zadnja črka grške abecede sta bili uporabljeni, ker je knjiga Razodetja v Novi zavezi, ki je bila prvotno napisana v grščini.

Mnogi kristjani to besedno zvezo razlagajo tako, da pomeni, da je Jezus obstajal vso večnost ali da je Bog večen. Številni komentatorji in slovarji pripisujejo naslov »alfa in omega« tako Bogu kot Kristusu.[4] Barnesove opombe o Novi zavezi (1974) trdi: »Ni mogoče popolnoma gotovo, da se je pisatelj želel sklicevati na Gospoda Jezusa posebej tukaj ... Prav tako ni nobene neskladnosti v domnevi, da je pisatelj tukaj mislil sklicevati Bogu kot takemu.« [5] Večina krščanskih veroizpovedi tudi uči, da ta naslov velja tako za Jezusa kot za njegovega Očeta.

Črki Alfa in Omega v nasprotju se pogosto uporabljata kot krščanski vizualni simbol (glej primere). Simboli so bili uporabljeni v zgodnjem krščanstvu in se pojavljajo v [[rimske katakombe|rimskih katakombah]g. Črke so bile v zgodnjekrščanski umetnosti prikazane, kako visijo z krakov križa, in nekateri crux gemmata, križi z dragulji iz žlahtne kovine, so oblikovali črke, ki visijo na ta način, imenovane pendilija; na primer v asturijskem grbu, ki temelji na asturijskem križu zmage. Čeprav so bile črke vedno v grščini, so postale pogostejše v zahodni kot vzhodni pravoslavni krščanski umetnosti. Pogosto so prikazani levo in desno od Kristusove glave, včasih znotraj njegovega nimba, kjer zavzamejo mesto kristograma, ki se uporablja v pravoslavni umetnosti.

Judaizem[uredi | uredi kodo]

V hebrejščini se beseda emet (אמת, kar pomeni "resnica") imenuje Božji pečat.[6][7][8] [Primer Izaija Iz 44,6 Beseda je sestavljena iz prve, srednje in zadnje črke hebrejske abecede.

Islam[uredi | uredi kodo]

Koran daje al-ʾAwwal (ٱلْأَوَّل), kar pomeni "prvi" in al-ʾĀkhir (ٱلْآخِر), kar pomeni "zadnji", kot dve Božji imeni: 57:3.

APL programski jezik[uredi | uredi kodo]

Nekatera narečja programskega jezika APL podpirajo sintakso neposredne funkcije, kjer sta levi (neobvezni) in desni argument označena s črkama alfa in omega. Na primer, naslednja funkcija izračuna vsoto levega argumenta in dvakrat desnega argumenta:

{+2×}

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Gauding, Madonna (2009). The Signs and Symbols Bible: The Definitive Guide to Mysterious Markings. New York, NY: Sterling Pub. Co. str. 84. ISBN 9781402770043.
  2. Young, Robert (1977). Young's Concise Commentary on the Holy Bible. str. 180.
  3. Interlinear Greek English Septuagint Old Testament (LXX) (stara grščina in angleščina). str. 2432.
  4. The New Bible Dictionary, edited by Alton Bryant; Bible Dictionary by Wm. Smith; and the International Standard Bible Encyclopedia
  5. Notes on the New Testament, Explanatory and Practical by Albert Barnes. 1956, 1962, 1974. ISBN 978-0825422003
  6. "Yoma 69b:7-8". www.sefaria.org. Pridobljeno dne 2020-11-26.
  7. "Shabbat 55a:12". www.sefaria.org. Pridobljeno dne 2020-11-26.
  8. "Bereishit Rabbah 81:2". www.sefaria.org. Pridobljeno dne 2020-11-26.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]