Alexandre Kojève

Alexandre Kojève
Rojstvo	Александр Владимирович Кожевников in Aleksandr Vladimirovitch Kojevnikov 28. april (11. maj) 1902 Moskva
Smrt	4. junij 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[…] (66 let) Bruselj
Državljanstvo	Francija  Ruski imperij  Sovjetska Rusija brezdomovinstvo
Poklic	filozof, univerzitetni učitelj, politik

Alexandre Kojève, francoski filozof, * 28. april 1902, Moskva, Rusko cesarstvo, † 4. junij 1968, Bruselj, Belgija. Velja za enega vplivnih interpretov Heglove filozofije.

Življenje

Rodil se je kot Aleksandr Vladimirovič Koževnikov (Алекса́ндр Влади́мирович Коже́вников) 28. aprila 1902 v premožni in vplivni ruski družini. Njegov stric je bil začetnik abstraktnega slikarstva Vasilij Vasiljevič Kandinski. Po ruski revoluciji je družina emigrirala v Nemčijo. Izobraževal se je na univerzah v Berlinu ter v Heidelbergu. Na slednji je doktoriral pod mentorstvom Karla Jaspersa in sicer iz religiozne filozofije ruskega mistika Vladimirja Solovjova.

V mladosti sta nanj najbolj vplivala filozof Martin Heidegger in zgodovinar Alexandre Koyré. Večino svojega življenja preživel v Franciji, kamor se je preselil leta 1928. Najbolj ustvarjalna so leta od 1933 do leta 1939, ko je na EPHE vodil niz seminarjev o Heglovi Filozofiji duha. Predavanja o tem zahtevnem filozofu so postala hitro priljubljena. Mdr. so jih obiskovali André Breton, Brice Parain, Eric Weil, Georges Bataille, Henry Corbin, Jacques Lacan, Jean Hyppolite, Jean-Paul Sartre, Jean Wahl, Maurice Merleau-Ponty, Michel Leiris, Patrick Waldberg, Pierre Klossowski, Raymond Aron, Raymond Queneau, Robert Marjolin, Roger Caillois, Tarō Okamoto in Hannah Arendt z Güntherjem Andersom.

Leta 1937 mu je bilo podeljeno francosko državljanstvo. Med drugo svetovno vojno je bil nastanjen v Marseillu, kjer je sodeloval z odporniškim gibanjem. Po drugi svetovni vojni je bil nekaj let brezposeln. Službo mu je ponudil ekonomist in politik Robert Marjolin, sprva na raziskovalnem inštitutu, kasneje na francoskem ministrstvu za gospodarstvo, kjer je vodil resor za EGS. Bil je poliglot. Razumel je kitajščino, tibetanščino, latinščino ter klasično grščino. Tekoče je govoril francosko, nemško, rusko in angleško. Umrl je leta 1968 v Bruslju, kmalu po tem, ko je podal svoj izjemno pomemben govor na svetu tedanje Evropske Unije, kjer je predstavljal Francijo.

Filozofija

Alexandre Kojève je interpretiral Hegla na sodoben način, s čimer je vplival na veliko pomembnih francoskih intelektualcev. Osredotočil se je na Heglovo filozofijo zgodovine, najbolj znan pa je po svoji tezi o koncu zgodovine. Kojève je ustvaril izvirno interpretacijo z branjem Hegla prek dvojnih leč Marxovega materializma in Heideggrove ontologije.

Za Hegla je človeška zgodovina, le zgodovina misli, ki poskuša razumeti sama sebe in njeno relacijo do sveta. Domneva, da se je zgodovina začela z enotnostjo, v katero je potlej vstopil človek in uvedel razdelitev ter dualizem. Človek poskuša odpraviti ta zaporedja odtujitve in omogočiti odvijanje zgodovine, vendar s tem početjem ustvari nove delitve, katere mora potlej tudi premagati. Hegel vidi možnost historične sprave, ki leži v racionalnem zavedanju globlje ležeče enotnosti - manifestacije absolutnega duha, ki vodi k temu, da človeštvo prehaja k koncu zgodovine.

Kojève poskuša ideji univerzalnega zgodovinskega procesa in spravo poenotiti in ju sintetizirati s teorijami Marxa in Heideggerja. Vzel je Marxovo produktivno filozofijo in jo obdal s pogoji materialnega iskanja in ideološkega truda. Na podlagi Heideggerja, definira to filozofijo kot radikalno časovno, ki prepozna in vzame nazaj svojo moralnost, katero osvobodi determinizma in metafizične iluzije, kar ji omogoča, da ustvari lastno realnost skozi izkušnje.

Bibliografija:

• Alexander Koschewnikoff, Die religiöse Philosophie Wladimir Solowjews. Heidelberg Univ., Dissertation 1926.
• Alexander Koschewnikoff, Die Geschichtsphilosophie Wladimir Solowjews. Sonderabdruck. Bonn, Friedrich Cohen, 1930.
• Alexandre Kojève, Introduction to the Reading of Hegel: Lectures on the Phenomenology of Spirit, edited by Allan Bloom, Ithaca: Cornell University Press, 1980.
• Alexandre Kojève, “Interpretation of the General Introduction to Chapter VII, the Religion Chapter of Hegel’s Phenomenology of Spirit, translated by Ian Alexander Moore. In Parrhesia: A Journal of Critical Philosophy 20 (2014): 15-39, online.
• Alexandre Kojève, Outline of a Phenomenology of Right, Lanham: Rowman & Littlefield Publishers, 2000.
• Alexandre Kojève, "The Emperor Julian and His Art of Writing", in Joseph Cropsey, Ancients and Moderns; Essays on the Tradition of Political Philosophy in Honor of Leo Strauss, New York: Basic Books, p. 95-113, 1964.
• Alexandre Kojève, "Tyranny and Wisdom", in Leo Strauss, On Tyranny - Revised and Expanded Edition, Chicago: University of Chicago Press, p. 135-176, 2000.
• Alexandre Kojève, Esquisse d'une doctrine de la politique française (27.8.1945). Published in La règle du jeu 1 (1990). English translation by Erik De Vries: Outline of a Doctrine of French Policy. In Policy Review 2004, p. 3-40, online.
• Alexandre Kojève, Düsseldorfer Vortrag: Kolonialismus in europäischer Sicht. In: Piet Tommissen (Hg.): Schmittiana. Beiträge zu Leben und Werk Carl Schmitts. Band 6, Berlin 1998, pp. 126–143. English translation and comment, incl. Schmitt-Kojève correspondence: Erik De Vries: Alexandre Kojève — Carl Schmitt Correspondence and Alexandre Kojève, "Colonialism from a European Perspective". In: Interpretation, 29/1 (2001), pp. 91–130.
• Alexandre Kojève, Essai d'une histoire raisonée de la philosophie païenne. Tome 1-3. Paris, 1968; 1997.
• Alexandre Kojève, Kant. Paris, 1973.
• Alexandre Kojève, Le concept, le temps et le discours. Paris, 1991. English translation by Robert B. Williamson: The Concept, Time and Discourse. St. Augustine's Press, South Bend IN, 2013.
• Alexandre Kojève, L'empereur Julien et son art d'écrire. Paris, 1997.
• Alexandre Kojève, Les peintures concrètes de Kandinsky. Paris, 2002 (1936).
• Alexandre Kojève, La notion d'authorité. Paris, 2004. English translation by Hager Weslati: The Notion of Authority. Verso, 2014.
• Alexandre Kojève and Auffret D., L'idée du determinisme dans la physique classique et dans la physique moderne. Paris, 1990.
• Alexandre Kojève and Bibard L., L'athéisme. Paris, 1998.
• Alexandre Kojève, Oltre la fenomenologia. Recensioni (1932-1937), Italian Translation by Giampiero Chivilò, «I volti», n. 68, Mimesis, Udine-Milano, 2012.

Dela prevedena v slovenščino

• Alexandre Kojève, Tiranija in modrost in drugi spisi. 2014.

Viri

Alexandre Kojeve [Citirano 30.11.2016]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.iep.utm.edu/kojeve/