Alexander Bain

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alexander Bain
Portret
Rojstvo 11. junij 1818({{padleft:1818|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…]
Aberdeen
Smrt 18. september 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] (85 let)
Aberdeen
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
Poklic psiholog, filozof, univerzitetni profesor

Alexander Bain, škotski filozof in pedagog in pomembna osebnost na področju psihologije, lingvistike, šolskih reform in logike. Napisal je prvi akademski dnevnik psihologije, imenovan Mind (Razum), in bil utemeljitelj znanstvenih metod v psihologiji.

Zgodnje življenje in šolanje[uredi | uredi kodo]

Alexander Bain je bil rojen 11. julija 1818 v mestu Aberdeen na Škotskem. Bil je sin Georga Baina, veteranskega vojaka in tkalca, in Margaret Paul. Leta 1836 je začel študij na fakulteti Marischal, kjer je bil pod močnim vplivom profesorja matematike, Johna Cruickshanka, profesorja kemije, Thomasa Clarka, in profesorja filozofije narave, Williama Knighta.

Proti koncu študija je napisal svoj prvi članek za revijo Westminster Review leta 1840. S tem se je začelo njegovo poznanstvo z Johnom Stuartom Millom, s katerim je postal dober prijatelj. Njegova študijska kariera se je usmerila predvsem v filozofijo uma, matematiko in fiziko.

Leta 1841 je Bain nadomeščal predavanja profesorja moralne filozofije, Dr. Glennieja, in postal stalen učitelj tega predmeta. Pisal je članke za revijo Westminster in pomagal Johnu Stuartu Millu pri knjigi Sistem logike leta 1842. Leta 1843 je napisal svojo prvo kritiko knjige London in Westminister.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1845 je postal profesor matematike in filozofije narave na Univerzi Anderson v Glasgowu. Leto kasneje je opustil delo profesorja in se posvetil pisanju. Leta 1848 se je preselil v London, kjer je delal pod okriljem Edwina Chadwicka in postal član intelektualnega kroga, v katerem sta bila tudi George Grote in John Stuart Mill. Leta 1855 je izdal svoje prvo delo The Senses and the Intellect (Čuti in pamet) in leta 1859 drugo delo The Emotions and the Will (Čustva in volja). S tem si je pridobil položaj med samostojnimi misleci.

Filozofija[uredi | uredi kodo]

Leta 1861 je izdal svojo knjigo The study of character (Preučevanje značaja) in leta 1868 še knjigo Manual of mental and moral science (Priročnik duševne in etične znanosti). V teh delih je zbral svoje razprave in teorije. Leta 1870 je izšla njegova knjiga The logic (Logika), ki jo je izdelal kot učbenik za učence. V njej je razpravljal o logičnih načelih v različnih znanostih in ohranjanju energije v povezavi z izvirom.


Bain je s svojimi deli zelo vplival na ameriška filozofa Charlesa Sandersa Peircea in Williama Jamesa. Njihovi sestanki kratkotrajnega "Metafizičnega kluba" v zgodnjih 1860-ih so pogosto vključevali razprave o Bainovih delih.


Bain pa je bil zelo pomemben tudi na področju psihologije. Leta 1876 je ustanovil prvi časopis, ki je bil posvečen psihologiji: Mind. Med njegovimi deli psihološke teorije pa so tudi: On the Study of Character (1861), Mental and Moral Science: A Compendium of Psychology and Ethics (1868) (Duševna in etična znanost: kompendij psihologije in etike), ter Mind and Body: The Theories of Their Relation (1873) (Telo in um: Teorija njihove povezanosti).


Socialna reforma[uredi | uredi kodo]

Bain si je zelo prizadeval za razvoj in socialno pravičnost, zato je v svojem času aktivno sodeloval v družbenih in političnih gibanjih. Leta 1880 je bil dvakrat izvoljen za rektorja na Univerzi v Aberdeenu. Trudil se je za zagovarjanje reform v izobraževanju. V šolskem kurikulumu je na primer podpiral sodobne jezike, znano pa je tudi, da je bil močan zagovornik pravic študentov.


Ko se je Bain na univerzi v Aberdeenu upokojil, ga je nasledil eden izmed njegovih najbolj briljantnih študentov, William Minto. Upokojitev pa mu ni preprečila, da bi delal na temah in vprašanjih, o katerih je bil strasten. Pisal je številne članke in knjige, kot so "John Stuart Mill: a Criticism, with Personal Recollections" (John Staurt Mill: Kritika z osebnimi spomini), in tudi biografijo prijateljevega očeta Jamesa Milla leta 1882.


Bain je svoja zadnja leta življenja mirno preživel v Aberdeenu. Bil je dvakrat poročen, vendar nikoli ni imel otrok. Alexander Bain je umrl 18. septembra 1903, njegova zadnja zahteva pa je bila, da naj na njegovem grobu ne bo kamna, saj bodo kot spomeniki služile njegove knjige.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Alexander Bain. [internet]. [citirano 28. 11. 2017]. Dostopno na naslovu : https://www.famousscientists.org/alexander-bain/.


Alexander Bain. [internet]. [citirano 28. 11. 2017]. Dostopno na naslovu : https://www.britannica.com/biography/Alexander-Bain-Scottish-philosopher.


Alexander Bain.[internet]. [citirano 28. 11. 2017]. Dostopno na naslovu : http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Alexander_Bain.


Alexander Bain.[internet]. [citirano 28. 11. 2017]. Dostopno na naslovu : http://www.scottishphilosophy.org/alexander-bain.html.


Alexander Bain. [internet]. [citirano 28. 11. 2017]. Dostopno na naslovu : http://www.informationphilosopher.com/solutions/philosophers/bain/.

Sruk, V. 1985. Mali filozofski leksikon. Maribor: Obzorja.