Aleš Brecelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleš Brecelj
Portret
Rojstvo4. marec 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (73 let)
Buenos Aires
Narodnostslovenska
Državljanstvo Slovenija
 Italija
 Argentina
Poklicpolitik, učitelj, kulturni delavec
Poznan poprosvetni in kulturni delavec
StaršiIvan Brecelj
Jožica Brecelj (rojena Legiša)
SorodnikiMartin Brecelj (brat)

Aleš Brecelj (tudi Alejandro Brecelj), učitelj, kulturni in politični delavec, * 4. marec 1951, Buenos Aires.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Buenos Airesu v družini gradbenika Ivana Breclja. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, srednje pa v Nabrežini in Trstu. Maturiral je leta 1971 na liceju dr. France Prešeren v Trstu. Na Univerzi v Trstu nadaljeval študij književnost in leta 1981 diplomiral. Od 1975 je poučeval slovenščino, zgodovino, državno vzgojo in zemljepis na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Leta 1984 je postal profesor na srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini, od 1987 pa je profesor na srednji šoli Frana Erjavca v Trstu. Politično dela v Slovenski skupnosti (SSk), od 1991 je tudi član Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine ter od 1992 član upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Ob poimenovanju slovenske osnovne šole v 1983 Devinu po Josipu Jurčiču je sodeloval pri pisanju brošure Devin, dom lepe Vide s prispevkom Nekaj zgodovinskih podatkov o Devinu in okolici. Leta 1986 je bil med oblikovalci razstave ob dvatisočletnici nabrežinskih kamnolomov. Ob tej priliki je bil soavtor dela Nabrežinski kamnolom. V letih 1990 in 1991 je na Univerzi v Mariboru predaval o slovenskem tisku v Argentini pred 2. svetovno vojno (Slovenski etnični tisk v Argentini do druge svetovne vojne (COBISS)) in o zgodovini Argentine.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Simčič Tomaž. »Brecelj Aleš«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.