Albin Poznik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Albin Poznik
Rojstvo30. marec 1845({{padleft:1845|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Škocjan v Podjuni
Smrt23. februar 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (69 let)
Novo mesto
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Poklicodvetnik, politik

Albin Poznik, slovenski politik, odvetnik in kulturni aktivist, župan Novega mesta * 30. marec 1845, Škocjanu v Podjuni, † 23. februar 1915, Novo mesto.

Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Poznik je bil rojen v učiteljski družini v Škocjanu v Podjuni na Koroškem. Študij prava je opravil v Gradcu, kjer je doktoriral. Kot notarski pripravnik je začel delati pri dr. Valentinu Pavliču v Velikovcu. Dne 20. septembra 1869 je bil predsednik začasnega odbora, 27. decembra 1869 pa predsednik celovškega slovenskega političnega združenja »Trdnjava«, narodnoliberalne usmeritve t.i. »mladoslovencev«. V marcu 1870 je odprl v Bačah zborovanje, ki je bilo takoj prepovedano in prekinjeno, ter dosegel odpravo prepovedi in izvedbo zborovanja 18. aprila 1870 v Bistrici ob Pliberku, kateremu je tudi predsedoval. Prav tako je dosegel ukinitev uredbe okrajnega glavarstva v Velikovcu o zavrnitvi izvedbe slovenskega tabora.

Poznik je bil soorganizator prvega sloveskega tabora 31. julija 1870 v Bistrici ob Pliberku in govornik na drugem taboru v Žopračah 18. septembra 1870. V nasprotju s prizadevanji Andreja Einspielerja za skupno nemško-slovensko konzervativno stranko, je Poznik zagovarjal neodvisno politično zastopstvo na Koroškem. Prav tako je deloval, da je bila centralna zahteva na Taborih vezava Slovencev v eni federalni kraljevini močne Habsburške monarhije t.i. Zedinjena Slovenija, v kateri za Koroško (kot tudi ostale kronske dežele s slovenskim prebivalstvom) ne bo omejitev za narodnokulturne in politične zadeve (kot je rekel: Kitajskega zidovja ne bodemo delali.) Njegov odhod iz Koroške, kjer posledično ni mogel najti stalne zaposlitve, ki se je zgodila poleti leta 1871, je pomenil tudi konec Združenja »mladoslovencev« Trdnjava v deželi.

Poznik je svoje pravniška leta končal na Kranjskem, kjer je diplomiral leta 1875, opravil odvetniški in sodniški izpit ter bil v letih 1876-80 sodni pomočnik v Vipavi. Od sredine leta 1880 je bil notar v Novem mestu, kjer je postal narodno-politični aktivist. Leta 1881 je bil predsednik Slovenske čitalnica, v obdobju 1882-1902 pa občinski svetnik. Poznik je bil tudi vodja oddelka za splošne gospodarske zadeve Okraja Novo mesto in vodil novoustanovljeno Hranilnico.

Leta 1884 je bil prvič izvoljen za župana in je to funkcijo opravljal do 1891. Kot župan Novega mesta 1884-91 si je pridobil velike zasluge za slovenščino v Novem mestu, razširil slovenski Narodni dom, polepšal mesto, zgradil ceste in železnico v Belo Krajino in končno prejel častno meščanstvo mesta Novo mesto.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Poznik se je poskusil tudi v pisanju. Poznani sta njegovi deli »Poklic in naloga notarja«; objavjeno 1880 in nedokončano gledališko delo iz leta 1870 z naslovom »Listonoša ali ljubezen je slepa«.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tone Zorn: »Andrej Einspieler in slovensko politično gibanje na Koroškem v 60. letih 19. stoletja«; . V: ZČ 23 (1969) str. 31–51, 42, 44–46, 50 ;
  • Vasilij Melik: »Tabori na Koroškem«; VKP 3 (1970) Št. 1–2, str. 20–25, str. 24 (tudi v : Koroška in koroški Slovenci. Maribor 1971, 159–167, str. 164–65) ;
  • Tone Zorn : »O nekaterih vprašanjih slovenske problematike na Koroškem v prvi polovici 70. let 19. stoletja.« v : ZČ 25 (1971) str. 243–250 ;
  • Viktor Smolej : Poznik Albin. v : Slovenski gledališki leksikon, 2. Smiljan Samec (Red.). Ljubljana 1972, 542 ;
  • J. Jarc, Novo mesto v obdobju med leti 1850 in 1900. In : K. Clarici, Knjiga moje mladosti, Ljubljana 1981, 221–293, Zit. 240a (Fotografije), 262–264, 266, 277, 281, 286, 291 ;
  • Janko Pleterski : Slowenisch oder deutsch ? – nationale Differenzierungsprozesse in Kärnten [1848–1914]. Celovec 1996, Zit. 165, 192–94, 197–98, 206, 208–09, 214 (slo. Prva izdaja Ljubljana 1965, Zit. 148, 174–75, 178–79, 186, 189, 194);

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Pirjevec Avgust. "Poznik Albin". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.