Pojdi na vsebino

3. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Gradnik«

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge 3. brigade glejte 3. brigada.
3. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Gradnik«
Gradnikova brigada
Aktivno26. april 1943 - ?
DržavaKraljevina Jugoslavija
PripadnostNarodnoosvobodilna vojska
in partizanski odredi Slovenije
VejaKopenska vojska
TipPartizanska enota
VlogaGverilsko bojevanje
VelikostBrigada
Struktura poveljstva31. divizija

3. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Gradnik« (tudi Gradnikova brigada) je bila partizanska brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije med drugo svetovno vojno.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Brigada je bila poimenovana po tolminskem kmečkem uporniku Ivanu Miklavčiču, ki se v zgodovinopisju omenja tudi kot Ivan Gradnik.[1]

1943

[uredi | uredi kodo]

10. aprila 1943 sta bili z ukazom Štaba Primorske operativne cone NOV in PO Slovenije ustanovljeni Peta slovenska brigada »Simon Gregorčič« in Šesta slovenska brigada »Ivan Gradnik«. Bataljoni teh brigad so do konca aprila delovali samostojno v ločenih sektorjih, nato pa so se združili, da bi prodrli v Beneško Slovenijo in razširili osvobodilno gibanje na to območje. V tem času, 26. aprila 1943, so bataljon brigade »Ivan Gradnik« na planini Golobar pri Kobaridu obkolile močne sile italijanske divizije »Veneto«. Po deveturnem boju se je bataljon uspešno prebil iz obkolitve in se zbral na gori Meji.

V naslednjih mesecih je brigada sodelovala v več bojih proti italijanskim silam. Na planini Božci pri Kobaridu je 18. maja 1943 odbila več zaporednih sovražnikovih napadov in se pri vasi Srpenica prebila iz obkolitve ter se pomaknila na planino Polovnik in povzročila sovražniku izgube 6 mrtvih in 20 ranjenih vojakov. Istega leta, avgusta, se je brigada preimenovala v 3. slovensko brigado Ivana Gradnika, kar je pomenilo začetek njenega intenzivnejšega delovanja.

Julija 1943 sta bili po ukazu Vrhovnega štaba NOV in POJ formirani Prva in Druga slovenska divizija NOVJ, v kateri so bile različne slovenske brigade, med njimi tudi brigada »Ivan Gradnik«. V tem poletju je brigada izvajala napade na italijanske garnizije, vključno s tridnevnim obleganjem garnizije Žužemberk, kjer so enote NOVJ kljub sovražnikovim okrepitvam iz Trebnjega uspele premagati večino odpornih točk.

Septembra 1943 je Gradnikova brigada sodelovala pri zavzetju belogardističnih utrdb v vaseh St. Gregor in Nova Vas v Cerkniški dolini, oktobra istega leta pa je brigada po ukazu Vrhovnega štaba NOV in POJ postala del novonastale 31. divizije NOVJ. Konec leta 1943 je zaznamovala združitev 3. slovenske brigade »Ivan Gradnik« in Goriške NO brigade v eno brigado.

13. novembra se je začela velika nemška akcija Traufa v Sloveniji. 15. novembra 1943 so na območju vasi Ledine in Vrsnik močne nemške enote iz Logatca, Idrije in Gorenje Vasi napadle Gradnikovo brigado in 16. slovensko brigado »Janko Premrl Vojko«. Po večurnih bojih so brigade zaradi sovražnikove premoči dobile ukaz, da se umaknejo v vasi Podbrdo in Nemško Ruto. 19. novembra sta na gori Ratitovec Gradnikova brigada in Sedma slovenska udarna brigada »France Prešern« potisnili močne nemške sile v začetnih posadkah v vaseh Železniki in Bohinjska Bistrica ter jim povzročili izgube 4 mrtvih.

3. decembra 1943 so v vasi Mrzli Vrh (pri Juriju) močne sile nemške žandarmerije napadle 5. bataljon Gradnikove brigade. Po deveturnem boju se je sovražnik umaknil z izgubo 20 mrtvih in več ranjenih. 12. decembra je v vasi Hotedršica (pri Logatcu) 3. bataljon Gradnikove brigade napadel belogardistično posadko, ki pa je zaradi močne utrdbene ureditve utrdbe po dveurnem boju opustila nadaljnje napade. Istočasno so ostale enote brigade povzročile velike izgube nemško-belogardističnim kolonam, ki so napadale Hotedršico. 22. decembra je med vasema Godoviča in Hotedršica (pri Logatcu) 2. bataljon Gradnikove brigade 26. divizije NOVJ iz zasede napadel nemško kolono in v kratkem boju pobil 35 nemških vojakov in 28 konj, pri tem pa uničil osebni avtomobil. . 23. decembra so v vasi Javornik (pri Idriji) močne nemške policijske enote nenadoma napadle četo 3. bataljona Gradnikove brigade. V boju je padlo 6, ranjenih 7 in ujetih 31 borcev, ki so jih nemški vojaki pozneje okrutno pobili.

1944

[uredi | uredi kodo]

V letu 1944 je Gradnikova brigada nadaljevala z intenzivnimi boji proti nemškim in belogardistom. Februarja tega leta je brigada odbila belogardistično kolono iz Ajdovščine, aprila pa se je pri vasi Zadloga pri Idriji več ur bojevala z nemško kolono in ji povzročila znatne izgube. V naslednjih mesecih je brigada sodelovala v več bojih, med drugim v bojih pri vaseh Cola in Leskovica, kjer so nemške sile utrpele velike izgube.

Julijski dogodki 1944, ko so deli 3. slovenske udarne brigade »Ivan Gradnik« skupaj z Južnoprimorskim odredom zavzeli trdnjavo slovenskih domobrancev v vasi Rihemberg (današnji Branik), pri čemer je 98 sovražnikovih vojakov uničilo. se predal, zasegli pa večjo količino orožja. Avgusta 1944 se je brigada več dni borila na Trnovskem gozdu proti močnim nemškim kolonam in jih večkrat uspešno odbila.

Eden najpomembnejših uspehov brigade je bil 1. septembra 1944, ko je po enodnevnih uličnih bojih zavzela vas Črni Vrh pri Idriji, kjer je sovražnik utrpel velike izgube. Ta uspeh je bil del širše ofenzive enot 31. divizije NOVJ proti nemškim kolonam, ki so poskušale podpirati obkoljene garnizije.

Do konca leta 1944 je brigada nadaljevala z boji na širšem območju Slovenije, vključno z napadi na nemške kolone pri vaseh Ribindžnica, Žažara in Kogel. Posebej velja omeniti boje oktobra 1944, ko je brigada skupaj s 16. slovensko brigado »Janko Premrl Vojko« odbila vse napade nemških kolon, ki so se skušale prebiti do obkoljenega postojanke v Poljanah. Te operacije so močno oslabile nemške sile v Sloveniji in prispevale k uspehu partizanskega gibanja na tem območju.

1945

[uredi | uredi kodo]

Organizacija

[uredi | uredi kodo]
14. marec 1943
avgust 1943
september 1943
  • štab
  • 1. bataljon
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 4. bataljon
  • artilerija (2 havbici)
november 1943
avgust 1944
november 1944

Moštvo

[uredi | uredi kodo]
Številni pregled
  • 14. maj 1943 – okoli 360
  • avgust 1943 – 500
  • november 1943 – 1.450

Pripadniki

[uredi | uredi kodo]
Komandanti[2]
Politični komisarji[3]
Namestniki komandanta[4]
Namestniki političnega komisarja[5]
Načelniki štaba[6]
Narodni heroji[7]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
  2. ↑ Petelin, S., Gradnikova brigada, 2. ponatis, str. 791
  3. ↑ Petelin, S., Gradnikova brigada, 2. ponatis, str. 791-2
  4. ↑ Petelin, S., Gradnikova brigada, 2. ponatis, str. 792
  5. ↑ Petelin, S., Gradnikova brigada, 2. ponatis, str. 792-3
  6. ↑ Petelin, S., Gradnikova brigada, 2. ponatis, str. 793
  7. ↑ Petelin, S., Gradnikova brigada, 2. ponatis, str. 794-9

[1][2]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]


  1. ↑ Pavlin, Mile (1970). Jeseniško bohinjski odred. Ljubljana.
  2. ↑ Gala, Aleksander (1972). Partizanski zdravnik. Ljubljana.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=3._slovenska_narodnoosvobodilna_udarna_brigada_»Ivan_Gradnik«&oldid=6321608«