2I/Borisov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
2I/Borisov
Borisov oktobra 2019[a]
Odkritje
OdkriteljGenadij Vladimirovič Borisov
Datum odkritja30. avgust 2019
Zgodnje odkritje:
13. december 2018
Lastnosti tira
Epoha5. januar 2020[3]
Število
opazovanj
1191
Prisončje2,00662±0,00002 au
Velika polos−0,85132±0,00007 au[b]
Izsrednost3,3570±0,0002 (JPL)
3,357 (MPC)[4]
Naklon tira44,0535°±0,0001°
Zadnje prisončje8. december 2019[4][3][5]
Zemljin MOID1,09302 au
Jupitrov MOID2,388 au
Fizikalne lastnosti

2I/Borisov, originalno poimenovan C/2019 Q4 (Borisov),[8][9] je prvi opazovani medzvezdni komet in drugi opazovani medzvezdni popotnik po asteroidu ʻOumuamua.[10][11][12] 2I/Borisov ima heliocentrično izsrednost tira enako 3,36 in ni vezan na Sonce.[13] Komet je prečil ekliptiko Osončja konec oktobra 2019, v prisončju na oddaljenosti 2 AU pa je bil 8. decembra 2019.[3][14][15] Novembra 2019 so astronomi iz Univerze Yale rekli, da je komet (skupaj s komo in repom) 14-krat večji od Zemlje. Povedali so tudi: "Zelo ponižno se je zavedati, kako je majhna Zemlja v primerjavi z obiskovalcem iz drugega sončnega sistema."[16]

Nomenklatura[uredi | uredi kodo]

Komet se uradno imenuje "2I/Borisov", kar je ime Mednarodne astronomske zveze (IAU), kjer je "2I" ali "2I/2019 Q4" poimenovanje kometa, "Borisov" pa je njegovo ime. Včasih se imenuje tudi "Komet Borisov", še posebej v popularnem tisku.[c] Kot drugi opazovani vesoljski popotnik za asteroidom 1I/ʻOumuamua, je dobil poimenovanje "2I", kjer "I" pomeni medzvezdni (angleško interstellar). Ime Borisov sledi tradiciji poimenovanja kometov po njihovih odkriteljih. Pred končnim poimenovanjem 2I/Borisov, je komet slišal na druga imena:

  • Zgodnje rešitve orbite so nakazovale, da bi bil komet lahko bližnje-Zemeljsko telo, in se je torej uvrstil na seznam Središča za male planete (MPC) od IAU – Potrditvena stran bližnje-Zemeljskih teles (NEOCP) – kot gb00234.
  • Nadaljnje raziskave po trinajstih dnevih opazovanj so pokazale, da je to hiperbolični komet in Središče za male planete je 11. septembra 2019 dalo kometu novo poimenovanje C/2019 Q4 (Borisov). Astronomi, kot so Davide Farnocchia, Bill Gray in David Tholen, so se že zavedali, da je komet medzvezdni.
  • 24. septembra 2019 je IAU oznanila, da je Delujoča skupina za nomenklaturo malih teles dala kometu medzvezdno ime 2I/Borisov, kar je uradno oznanilo, da je komet seveda medzvezdni.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Fizikalne značilnosti[uredi | uredi kodo]

V tem opazovanju je Hubblov vesoljski teleskop organizacij NASA/ESA ponovno obiskal komet le malo za njegovim prisončjem decembra 2019.

Za razliko od ʻOumuamue, ki je imel asteroidni izgled, je jedro 2I/Borisova obkroženo s komo, oblakom prahu in plina. Dave Jewitt in Jane Luu sta iz velikosti njegove kome ocenila, da komet ustvarja 2 kg/s prahu in izgublja 60 kg/s vode. Ocenili so, da je postal aktiven junija 2019, ko je bil od Sonca oddaljen od 4 do 5 AU. Pregled arhivov slik je pokazal prejšnja opazovanja kometa 2I/Borisov že 13. decembra 2018, a ne 21. novembra 2018, kar nakazuje na to, da je postal aktiven med temi dnevi.[17]

Komet 2I/Borisov in oddaljena galaksija (2MASX J10500165-0152029[18]) novembra 2019.[19]

Zgodnje ocene premera jedra 2I/Borisovega so se gibale od 1,4 km do 16 km.[20] 2I/Borisov ima, za razliko od kometov Osončja, zelo ozek prelet mimo Sonca, kjer pred prisončjem izgubi najmanj 0,4 % mase.[7] Tudi amplituda negravitacijskega pospeševanja kaže na zgornjo mejo veliksoti jedra 0,4 km, kar je podobno kot prejšnja zgornja meja, ki jo je izračunal Vesoljski teleskop Hubble in je enaka 0,5 km. Komet se Zemlji ni približal bolj kot 300 milijonov km, kar onemogoči radarski pogled, da bi lahko natančno določili njegovo velikost in obliko. To se lahko sicer izračuna tudi z okultacijo zvezde, ki bi jo povzročil 2I/Borisov, a je takšen dogodek težko predvidljiv, saj bi za to potrebovali natančno obliko njegove tirnice.Sestava kometa 2I/Borisov se zdi zelo nenavadna za komete Osončja, saj ima zelo malo dvoatomnega ogljika (C2) in zelo veliko aminov (NH2).

 

2I/Borisov — diagrami tirnic
Tirnica kometa Borisov (rumena), ki prečka ekliptično ravnino; za primerjavo je prikazan tudi asteroid 'Oumuamua (rdeča)
Borisov se približuje ekliptiki med tirnicama Jupitra (roza) in Marsa (oranžna)
Borisova tirnica in položaj (bela) kot 13. oktobra 2019 (zgornji pogled)

Opazovanje[uredi | uredi kodo]

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Razponi izsrednosti JPL Scout
št. opazovanj Opazovalni kot

(ure)

Razpon

izsrednosti

81 225 0,9–1,6
99 272 2,0–4,2
127 289 2,8–4,7
142 298 2,8–4,5
151 302 2,9–4,5

Komet je 30. avgusta 2019 odkril ljubiteljski astronom Genadij Vladimirovič Borisov na svojem osebnem observatoriju MARGO v Naučniju (Krimski polotok), kjer je uporabljal 0,65-metrski teleskop, ki ga je sam razvil in sestavil. Odkritje se primerja z odkritjem Plutona, ki ga je naredil Clyde William Tombaugh. Tudi Tombaugh je bil ljubiteljski astronom, ki je gradil svoje teleskope, toda Pluton je odkril z uporabo astrografa Observatorija Lowell. V času odkritja se je približeval na razdalji 3 AU od Sonca in 3,7 AU od Zemlje, sončevo elongacijo pa je imel 38°. Borisov je svoje odkritje opisal z besedami:

Opazoval sem ga 29. avgusta, toda pisal se je 30. avgust po GMT.[d] V okvirju sem videl premikajoče se telo, ki se je premikalo v rahlo drugačni smeri kot asteroidi glavnega pasu.[e] Izmeril sem njegove koordinate in o tem obvestil podatkovno bazo Središča za male planete. Izkazalo se je, da je to popolnoma novo telo. Kasneje sem izračunal verjetnost za trk z Zemljo,[f] ki se izračuna iz raznih parametrov. Izkazalo se je, da je enaka 100 % – z drugimi besedami, to je potencialno nevarno telo. V takšnih primerih moram takoj poslati parametre svetovni spletni strani za potrditev nevarnih asteroidov.[g] To sem tudi naredil, napisal pa sem tudi, da je telo difuzno in da ni asteroid, temveč komet.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Fotografija prašnega repa kometa Borisov je bila posneta 12. oktobra 2019 s kanalom UVIS F350LP od Wide Field Camera 3, pritrjene na Vesoljski teleskop Hubble.[1][2] V času fotografije je bil Borisov 418.000.000 km oddaljen od Zemlje, kar je podobno povprečni razdalji Ceresa od Sonca. Potoval je s hitrostjo 177.000 km/h.[2]
  2. Telesa z izsrednostjo, ki je večja kot 1 bodo imela negativno veliko polos, kar jim da pozitivno orbitalno energijo – manjša, kot je razdalja prisončja in večja, kot je izsrednost nad 1, tem bližje 0 bo vrednost velike polosi.
  3. This is the eighth comet discovered by Gennadiy Borisov, and thus the ambiguous term "Comet Borisov" is not formally used here.
  4. To je očitno napaka: Krimski polotok je 3 ure "pred" Greenwichom, torej je Borisov komet opazoval 30. avgusta.
  5. Od 850.000 teles, za katera se ve, da krožijo okoli Sonca, jih je kar 756.000 (89%) asteroidov glavnega pasu.
  6. NEO ocena za izračunavanje verjetnosti, da je novo telo kandidat za bližnje-Zemeljsko telo.
  7. Potrditvena stran NEO za potrditev bližnje-Zemeljskih teles in potencialno nevarnih teles.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. National Aeronautics and Space Administration; European Space Agency; Jewitt, David (16. oktober 2019). »Comet 2I/Borisov Compass Image«. Hubblesite. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2019. Pridobljeno 17. oktobra 2019. C/2019 Q4 (Borisov); HST WFC3/UVIS F350LP; Oct. 12, 2019
  2. 2,0 2,1 National Aeronautics and Space Administration; European Space Agency; Jewitt, David (16. oktober 2019). »Hubble Observes First Confirmed Interstellar Comet«. Hubblesite. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2019. Pridobljeno 17. oktobra 2019. Hubble took a series of snapshots as the comet streaked along at 110,000 miles per hour. [...] The comet was 260 million miles from Earth when Hubble took the photo. [...] This Hubble image, taken on October 12, 2019 [...] reveals a central concentration of dust around the nucleus (which is too small to be seen by Hubble).
  3. 3,0 3,1 3,2 »JPL Small-Body Database Browser: C/2019 Q4 (Borisov)«. Jet Propulsion Laboratory. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2019. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  4. 4,0 4,1 »2I/Borisov=C/2019 Q4 (Borisov)«. Minor Planet Center. 1. oktober 2019. Pridobljeno 5. oktobra 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  5. Gray, Bill (20. september 2019). »Pseudo-MPEC for gb00234«. Project Pluto. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2019. Pridobljeno 20. septembra 2019.
  6. Jewitt, David; Luu, Jane (6. oktober 2019). »Initial Characterization of Interstellar Comet 2I/2019 Q4 (Borisov)«. The Astrophysical Journal. 886 (2): L29. arXiv:1910.02547. Bibcode:2019ApJ...886L..29J. doi:10.3847/2041-8213/ab530b.
  7. 7,0 7,1 Hui, Man-To; Ye, Quan-Zhi; Föhring, Dora; Hung, Denise; Tholen, David J. (2020). »Physical Characterisation of Interstellar Comet 2I/2019 Q4 (Borisov)«. arXiv:2003.14064 [astro-ph.EP].
  8. Christensen, Lars Lindberg. »Naming of New Interstellar Visitor: 2I/Borisov« (tiskovna objava). International Astronomical Union. Pridobljeno 24. septembra 2019.
  9. »MPEC 2019-S72 : 2I/Borisov=C/2019 Q4 (Borisov)«. Minor Planet Center. Pridobljeno 24. septembra 2019.
  10. Astronomical Observatory, Jagiellonian University (14. oktober 2019). »Interstellar Comet with a Familiar Look«. EurekAlert!. Pridobljeno 14. oktobra 2014.
  11. Grossman, Lisa (12. september 2019). »Astronomers have spotted a second interstellar object«. Science News (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. septembra 2019.
  12. Strickland, Ashley (24. september 2019). »2nd interstellar visitor to our solar system confirmed and named«. CNN (v angleščini).
  13. St. Fleur, Nicholas (24. december 2019). »Watching an Interstellar Comet and Hoping for a Bang - Seeing Comet Borisov won't be easy for the typical sky gazer, but astronomers still have a lot to learn from this extrasolar tourist«. The New York Times. Pridobljeno 28. decembra 2019.
  14. Overbye, Dennis (7. december 2019). »The Interstellar Comet Has Arrived in Time for the Holidays - This weekend an ice cube from beyond our solar system will makes its closest approach to the sun, trailing mystery and dust«. The New York Times. Pridobljeno 7. decembra 2019.
  15. Corum, Jonathan (7. december 2019). »Tracking Comet Borisov«. The New York Times. Pridobljeno 7. decembra 2019.
  16. Shelton, Jim (26. november 2019). »New image offers close-up view of interstellar comet«. Yale University. Pridobljeno 7. decembra 2019.
  17. Ye, Quanzi; in sod. (2020). »Pre-discovery Activity of New Interstellar Comet 2I/Borisov Beyond 5 AU«. The Astronomical Journal. Zv. 159, št. 2. str. 77. arXiv:1911.05902. Bibcode:2020AJ....159...77Y. doi:10.3847/1538-3881/ab659b.
  18. Gohd, Chelsea (14. december 2019). »Interstellar Comet Borisov Shines in Incredible New Hubble Photos«. Space.com. Pridobljeno 21. januarja 2020.
  19. »Hubble Watches Interstellar Comet Borisov Speed Past the Sun«. www.spacetelescope.org (v angleščini). Pridobljeno 16. decembra 2019.
  20. Lee, Chien-Hsiu (11. december 2019). »FLAMINGOS-2 infrared photometry of 2I/Borisov«. Research Notes of the AAS. Zv. 3, št. 12. str. 184. arXiv:1912.05628. Bibcode:2019RNAAS...3..184L. doi:10.3847/2515-5172/ab5f69.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]