Pojdi na vsebino

Župnija Cerklje na Gorenjskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Cerklje na Gorenjskem
Župnija Cerklje na Gorenjskem se nahaja v Slovenija
Župnija Cerklje na Gorenjskem
Geografska lega sedeža
Država Slovenija
SedežTrg Davorina Jenka 14
4207 Cerklje na Gorenjskem
Župnijska cerkevcerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje
PosvetitevMarijino vnebovzetje
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredRimski obred
Zgodovina
Prva omemba1154
Uprava
DekanijaŠenčur
NadškofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Vodstvo [ uredi ]
NadškofStanislav Zore
DekanSlavko Kalan
ŽupnikMartin Leban
KaplanLuka Anžič
Duhovni pomočnikMarko Čižman,
Lucijan Potočnik
Drugo
Sosednje župnijeŽupnija Velesovo, Župnija Šenturška Gora, Župnija Preddvor, Župnija Komenda
Splet
Uradna stranzupnija-cerklje.si
Vizitkanadskofija-ljubljana.si

Župnija Cerklje na Gorenjskem je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Šenčur, ki je del Nadškofije Ljubljana.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V pisnih virih sta bila cerkljanska cerkev in njen župnik, s tem pa posredno tudi župnija, prvič omenjena leta 1154, ali kakšno leto prej. Župnija je prvotno obsegala vso sedanjo občino Cerklje, torej sedanje župnije Cerklje, Velesovo in Šenturška Gora ter tudi vas Možjanca, ki je od 1937 v župniji Preddvor. Vas Pšata je bila nekdaj enklava župnije Komenda.

Župnija je prvotno sodila pod oglejski patriarhat, od 1751 v goriško nadškofijo, od 1787 pa pod ljubljansko (nad)škofijo. Od 1353 do 1782 je bila župnija inkorporirana velesovskemu samostanu. V Cerkljah je bil v dveh obdobjih sedež dekanije.

V jožefinski dobi je bila načrtovana ustanovitev župnije v Zalogu, škof Wolf pa je želel za hribovske vasi cerkljanske fare na Štefanji Gori ustanoviti samostojno župnijo, vendar načrt ni bil uresničen, zaradi pomanjkanja sredstev.

Župnijske spominske plošče

[uredi | uredi kodo]

V župniji Cerklje so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena župljanov iz okoliških vasi (Cerklje, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Poženik, Pšenična polica, Spodnji Brnik, Stiška vas, Šmartno, Štefanja vas, Zalog in Zgornji Brnik), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah napisanih 83 imen.[1]

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]
# Slika Cerkev Naselje
1.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Marijinega vnebovzetja
župnijska cerkev
Cerklje na Gorenjskem
2.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
kapela Marije Snežne
kapela
Ambrož pod Krvavcem
(Krvavec)
3.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Ambroža
podružnica
Ambrož pod Krvavcem
4.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Duha
podružnica
Češnjevek
5.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Florijana
podružnica
Lahovče
6.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Janeza Krstnika
podružnica
Zgornji Brnik
7.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Križa
podružnica
Stiška vas
8.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Helene
podružnica
Grad
9.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Marije Magdalene
podružnica
Pšata
10.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Martina
podružnica
Šmartno
11.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Matija
podružnica
Zalog pri Cerkljah
12.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Miklavža
podružnica
Dvorje
13.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Simona in Juda Tadeja
podružnica
Spodnji Brnik
14.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Štefana
podružnica
Štefanja Gora

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995
  • Gale, Jakob (1996). Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije. Krašovec publikacije. COBISS 59107584.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]