Župnija Cerklje na Gorenjskem
| Župnija Cerklje na Gorenjskem | |
|---|---|
| Država | |
| Sedež | Trg Davorina Jenka 14 4207 Cerklje na Gorenjskem |
| Župnijska cerkev | cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje |
| Posvetitev | Marijino vnebovzetje |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Prva omemba | 1154 |
| Uprava | |
| Dekanija | Šenčur |
| Nadškofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
| Vodstvo [ uredi ] | |
| Nadškof | Stanislav Zore |
| Dekan | Slavko Kalan |
| Župnik | Martin Leban |
| Kaplan | Luka Anžič |
| Duhovni pomočnik | Marko Čižman, Lucijan Potočnik |
| Drugo | |
| Sosednje župnije | Župnija Velesovo, Župnija Šenturška Gora, Župnija Preddvor, Župnija Komenda |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-cerklje.si |
| Vizitka | nadskofija-ljubljana.si |
Župnija Cerklje na Gorenjskem je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Šenčur, ki je del Nadškofije Ljubljana.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V pisnih virih sta bila cerkljanska cerkev in njen župnik, s tem pa posredno tudi župnija, prvič omenjena leta 1154, ali kakšno leto prej. Župnija je prvotno obsegala vso sedanjo občino Cerklje, torej sedanje župnije Cerklje, Velesovo in Šenturška Gora ter tudi vas Možjanca, ki je od 1937 v župniji Preddvor. Vas Pšata je bila nekdaj enklava župnije Komenda.
Župnija je prvotno sodila pod oglejski patriarhat, od 1751 v goriško nadškofijo, od 1787 pa pod ljubljansko (nad)škofijo. Od 1353 do 1782 je bila župnija inkorporirana velesovskemu samostanu. V Cerkljah je bil v dveh obdobjih sedež dekanije.
V jožefinski dobi je bila načrtovana ustanovitev župnije v Zalogu, škof Wolf pa je želel za hribovske vasi cerkljanske fare na Štefanji Gori ustanoviti samostojno župnijo, vendar načrt ni bil uresničen, zaradi pomanjkanja sredstev.
Župnijske spominske plošče
[uredi | uredi kodo]V župniji Cerklje so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena župljanov iz okoliških vasi (Cerklje, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Poženik, Pšenična polica, Spodnji Brnik, Stiška vas, Šmartno, Štefanja vas, Zalog in Zgornji Brnik), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah napisanih 83 imen.[1]
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| # | Slika | Cerkev | Naselje |
|---|---|---|---|
| 1. | cerkev Marijinega vnebovzetja župnijska cerkev |
Cerklje na Gorenjskem | |
| 2. | kapela Marije Snežne kapela |
Ambrož pod Krvavcem (Krvavec) | |
| 3. | cerkev sv. Ambroža podružnica |
Ambrož pod Krvavcem | |
| 4. | cerkev sv. Duha podružnica |
Češnjevek | |
| 5. | cerkev sv. Florijana podružnica |
Lahovče | |
| 6. | cerkev sv. Janeza Krstnika podružnica |
Zgornji Brnik | |
| 7. | cerkev sv. Križa podružnica |
Stiška vas | |
| 8. | cerkev sv. Helene podružnica |
Grad | |
| 9. | cerkev sv. Marije Magdalene podružnica |
Pšata | |
| 10. | cerkev sv. Martina podružnica |
Šmartno | |
| 11. | cerkev sv. Matija podružnica |
Zalog pri Cerkljah | |
| 12. | cerkev sv. Miklavža podružnica |
Dvorje | |
| 13. | cerkev sv. Simona in Juda Tadeja podružnica |
Spodnji Brnik | |
| 14. | cerkev sv. Štefana podružnica |
Štefanja Gora |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995








