Štefan Kühar (duhovnik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Štefan Kühar (duhovnik)
Portret
Rojstvo 28. avgust 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Gradišče
Smrt 1. januar 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (34 let)
Beltinci
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Poklic pisatelj, politik, župnik, duhovnik

Štefan Kühar ml., (madžarsko Kühár István), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj. *  20. avgust 1887, Gradišče; †  1. januar 1922, Beltinci.[1]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je Jožefu Küharju in Katarini Gomboc. Njegov brat Janoš Kühar je bil zaveden slovenski duhovnik v Slovenskem Porabju.[2] Obiskoval je madžarsko ljudsko šolo, gimnazijo je obiskoval v Kisegu in bogoslovje v Sombotelu. Posvečenje je prejel 29. julija 1911. Njegovi kaplanski mesti sta bili v Tišini in v Beltincih. Tam je postal med prvo svetovno vojno župnik. [1]

V Marijinem listu je objavil v letih 1913 in 1914 daljši opis romanja v Tours, kamor je odšel v skupini duhovnikov, ki so šli po relikvije svetega Štefana.[1]

Že pred vojno je bil dejaven v Slovenski lüdski stranki, ki je bila del Slovenske ljudske stranke.[2] Že pred razpadom Avstro-ogrske je dejaven kot iskren Slovenec in Jugoslovan. Zagotovilo za narodni obstoj Prekmurcev je videl v Wilsonovi ideji o samoodločbi narodov.[1] Leta 1918 je Budimpešta Slovencem v Slovenski krajini ponudila avtonomijo. Klekl je zasnoval program avtonomije, ki ga je podpisal tudi Kühar.[2]

Kraljevina SHS je 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. Prvo slavje je bilo v Beltincih in na njem je sodeloval tudi Kühar. Politiki in uradniki Krajevine SHS so ga cenili kot točnega in zanesljivega sodelavca, prav tako tudi delegacija pri razmejitveni komisiji leta 1921.[1]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Šlebinger, Janko. "Kühar, Štefan mlajši". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Források a Muravidék Történetéhez [Viri za zgodovino Prekmurja] 2. Szombathely-Zalaegerszeg. 2008. ISBN 978-963-7227-19-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]