Škrjanci
Škrjanci | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poljski škrjanec (Alauda arvensis)
| ||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Rodovi | ||||||||||||
Škrjanci (znanstveno ime Alaudidae) so družina ptičev pevcev, razširjena po vsej Evraziji, Afriki in Avstraliji, ena vrsta - Eremophila alpestris pa je uspešno poselila večji del Severne Amerike. Živijo v zelo raznolikih habitatih, večina vrst pa preferira suha območja.
V splošnem so to majhni do srednje veliki ptiči rjavkaste barve, dolgi med 12 in 24 cm. Znani so predvsem po privlačnem petju, ki ga izvajajo med spreletavanjem v višave, zaradi česar pogosto navdihujejo umetniška dela. Vse vrste gnezdijo na tleh ali v bližini tal, kjer se tudi največ zadržujejo v iskanju hrane. So večinoma vsejedi; glavnino prehrane predstavljajo semena, dopolnjujejo pa jo z žuželkami.
Po več značilnostih se jasno ločujejo od drugih skupin pevcev. Morfološko jih najzanesljiveje označuje tarzalni del stopala, katerega zadnji rob je zaokrožen in poraščen s samo eno vrsto lusk (ostali pevci imajo dve vrsti, ki izraščata iz koničastega zadnjega roba). So tudi edini znani pevci, ki med prvo golitvijo odvržejo vse perje.
V slovenščini se beseda »škrjanec« največkrat rabi za poljskega škrjanca (Alauda arvensis), ki je tu najpogostejši, poleg te vrste pa sta na ozemlju Slovenije od škrjancev redno prisotna še čopasti (Galerida cristata) in hribski škrjanec (Lullula arborea). Na preletu je občasno videti kratkoprstega škrjančka (Calandrella brachydactyla), obstaja pa tudi en zanesljiv podatek o pojavljanju laškega škrjanca (Melanocorypha calandra), ki sicer gnezdi južneje.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Kikkawa, J. (2003). »Larks«. V Perrins, C. (ur.). Firefly Encyclopedia of Birds. Firefly Books. str. 578–583. ISBN 1-55297-777-3.
- Mullarney, Killian; Svensson, Lars; Zetterström, Dan; Grant, Peter J. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8.
- »Škrjanci«. Enciklopedija ptic. DOPPS. Pridobljeno 14. julija 2009.