Črna knjiga komunizma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Črna knjiga komunizma: zločini, teror, zatiranje
AvtorStéphane Courtois (ur.)
Nicolas Werth
Jean-Louis Panné
Andrzej Paczkowski
Karel Bartosek
Jean-Louis Margolin
Naslov izvirnikaLe Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression
PrevajalecBožidar Pahor
DržavaFrancija
SubjektKomunizem, Totalitarizem
Žanrpolitična zgodovina
ZaložnikRobert Laffont
Datum izida
1997
ISBN2-221-08-204-4

Črna knjiga komunizma: zločini, teror, zatiranje (originalni naslov v fr. Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression) je knjiga, ki jo je napisalo več evropskih znanstvenikov, uredil pa jo je francoski zgodovinar Stéphane Courtois[1].

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Domnevno število žrtev[uredi | uredi kodo]

V uvodu urednik Stéphane Courtois ugotavlja, da »so se komunistične vladavine (=režimi) pokazali kot uveljavljanje množičnega zločinstva v polnem razcvetu tega načina vladanja.« Trdi, da znaša število smrtnih žrtev tega sistema skupaj 94 milijonov.[2]

Razčlenitev števila smrtnih žrtev, ki jo podaja Courtois, je naslednja:

Courtois meni, da so komunistične vladavine odgovorne za večje število mrtvih kot katerakoli politična usmeritev ali gibanje, vključno z nacizmom. Statistika žrtev vključuje umore, stradanja, smrti zaradi preselitve, zapora ali prisilnega dela.

Posamezna poglavja, ki obravnavajo dogajanje v različnih komunističnih državah, so bila deležna priznanj, kritika (tako strokovna kot politična[4]) pa leti na Courtoisa, ki naj bi neprimerno posploševal v uvodniku.[5][6][7] Močno kritična sta med drugim dva od glavnih avtorjev, Nicolas Werth in Jean-Louis Margolin, ki sta se javno distancirala od uvodnika in nekaterih drugih uredniških odločitev.[8] Dobila sta vtis, da je bil Courtois »obseden« z željo priti do številke 100 milijonov žrtev, posledica česar naj bi bila površnost in pristranskost.[9] Obtožila sta ga napihovanja številk v nekaterih državah; po njunih ocenah je pravo število žrtev med 65 in 93 milijoni.[8]

Slovenski prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Rémi Kauffer in Stéphane Courtois: Črna knjiga komunizma (naslov izvirnika: Livre Noir Du Communism, prevedel Božidar Pahor), Založba Mladinska knjiga, Zbirka Premiki, Ljubljana 1999. ISBN 8611155572, 978861115579.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Stéphane Courtois je ravnatelj Narodnega znanstvenega raziskovalnega središča (Centre national de la recherche scientifique (CNRS))
  2. S. Courtois idr. The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. str. 2 in 4.
  3. S. Courtois idr. The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. str. 4.
  4. Torpey, John (2001). »What future for the future? reflections on The Black Book of Communism«. Human Rights Review. 2 (2): 135–143. doi:10.1007/s12142-001-1028-0.
  5. Aronson, Ronald (2003). »Communism's posthumous trial«. History and Theory. 42 (2): 222–245. doi:10.1111/1468-2303.00240.
  6. Golsan, Richard J. (2006). French Writers and the Politics of Complicity: Crises of Democracy in the 1940s and 1990s. JHU Press. str. 13. ISBN 978-0-8018-8258-6.
  7. Dean, Carolyn J. (2010). Aversion and Erasure: The Fate of the Victim After the Holocaust. Cornell University Press. str. 68–72. ISBN 978-0-8014-4944-4.
  8. 8,0 8,1 Chemin, Ariane (30. oktober 1997). »Les divisions d'une équipe d'historiens du communisme« [Divisions among the team of historians of Communism]. Le Monde (v francoščini). Pridobljeno 3. avgusta 2016.
  9. Ghodsee, Kristen (2017). Red Hangover: Legacies of Twentieth-Century Communism. Duke University Press. str. 140. ISBN 978-0822369493.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]