Črna knjiga komunizma

Črna knjiga komunizma: zločini, teror, zatiranje
Avtor	Stéphane Courtois (ur.); Nicolas Werth; Jean-Louis Panné; Andrzej Paczkowski; Karel Bartosek; Jean-Louis Margolin
Naslov izvirnika	Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression
Prevajalec	Božidar Pahor
Država	Francija
Subjekt	Komunizem, Totalitarizem
Žanr	politična zgodovina
Založnik	Robert Laffont
Datum izida	1997
ISBN	2-221-08-204-4

Črna knjiga komunizma: zločini, teror, zatiranje (originalni naslov v fr. Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression) je knjiga, ki jo je napisalo več evropskih znanstvenikov, uredil pa jo je francoski zgodovinar Stéphane Courtois^[1].

Vsebina

Domnevno število žrtev

V uvodu urednik Stéphane Courtois ugotavlja, da »so se komunistične vladavine (=režimi) pokazali kot uveljavljanje množičnega zločinstva v polnem razcvetu tega načina vladanja.« Trdi, da število smrtnih žrtev tega sistema skupaj znaša 94 milijonov.^[2]

Razčlenitev števila smrtnih žrtev, ki jo podaja Courtois, je naslednja:

65 milijonov na Kitajskem
20 milijonov v Sovjetski zvezi
2 millijona v Kambodži (Kampučiji)
2 millijona v Severni Koreji
1,7 milijona v Afriki
1,5 milijona v Afganistanu
1 milijon v komunističnih državah Vzhodne Evrope
1 milijon v Vietnamu
150.000 v Latinski Ameriki (večinoma Kuba)
10.000 smrti »povzročenih z dejavnostjo komunističnih strank, ki še niso na oblasti.«^[3]

Courtois meni, da so komunistične vladavine odgovorne za večje število mrtvih kot katerakoli politična usmeritev ali gibanje, vključno z nacizmom. Statistika žrtev vključuje umore, stradanja, smrti zaradi preselitve, zapora ali prisilnega dela.

Posamezna poglavja, ki obravnavajo dogajanje v različnih komunističnih državah, so bila deležna priznanj, kritika (tako strokovna kot politična^[4]) pa leti na Courtoisa, ki naj bi neprimerno posploševal v uvodniku.^[5]^[6]^[7] Močno kritična sta med drugim dva od glavnih avtorjev, Nicolas Werth in Jean-Louis Margolin, ki sta se javno distancirala od uvodnika in nekaterih drugih uredniških odločitev.^[8] Dobila sta vtis, da je bil Courtois »obseden« z željo priti do številke 100 milijonov žrtev, posledica česar naj bi bila površnost in pristranskost.^[9] Obtožila sta ga napihovanja številk v nekaterih državah; po njunih ocenah je pravo število žrtev med 65 in 93 milijoni.^[8]

Slovenski prevodi

Rémi Kauffer in Stéphane Courtois: Črna knjiga komunizma (naslov izvirnika: Livre Noir Du Communism, prevedel Božidar Pahor), Založba Mladinska knjiga, Zbirka Premiki, Ljubljana 1999. ISBN 8611155572, 978861115579.

Glej tudi

Sklici

↑ Stéphane Courtois je ravnatelj Narodnega znanstvenega raziskovalnega središča (Centre national de la recherche scientifique (CNRS))
↑ S. Courtois idr. The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. str. 2 in 4.
↑ S. Courtois idr. The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. str. 4.
↑ Torpey, John (2001). »What future for the future? reflections on The Black Book of Communism«. Human Rights Review. 2 (2): 135–143. doi:10.1007/s12142-001-1028-0.
↑ Aronson, Ronald (2003). »Communism's posthumous trial«. History and Theory. 42 (2): 222–245. doi:10.1111/1468-2303.00240.
↑ Golsan, Richard J. (2006). French Writers and the Politics of Complicity: Crises of Democracy in the 1940s and 1990s. JHU Press. str. 13. ISBN 978-0-8018-8258-6.
↑ Dean, Carolyn J. (2010). Aversion and Erasure: The Fate of the Victim After the Holocaust. Cornell University Press. str. 68–72. ISBN 978-0-8014-4944-4.
↑ ^8,0 ^8,1 Chemin, Ariane (30. oktober 1997). »Les divisions d'une équipe d'historiens du communisme« [Divisions among the team of historians of Communism]. Le Monde (v francoščini). Pridobljeno 3. avgusta 2016.
↑ Ghodsee, Kristen (2017). Red Hangover: Legacies of Twentieth-Century Communism. Duke University Press. str. 140. ISBN 978-0822369493.

Viri

Werth, Nicolas; Panné, Jean-Louis; Paczkowski, Andrzej; Bartosek, Karel; Margolin, Jean-Louis (1999). Courtois, Stéphane (ur.). The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. Harvard University Press. ISBN 978-0-674-07608-2.

Zunanje povezave

Ta članek o nefikcijski knjigi o zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Stéphane Courtois je ravnatelj Narodnega znanstvenega raziskovalnega središča (Centre national de la recherche scientifique (CNRS))

[2] S. Courtois idr. The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. str. 2 in 4.

[3] S. Courtois idr. The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression. str. 4.

[4] Torpey, John (2001). »What future for the future? reflections on The Black Book of Communism«. Human Rights Review. 2 (2): 135–143. doi:10.1007/s12142-001-1028-0.

[5] Aronson, Ronald (2003). »Communism's posthumous trial«. History and Theory. 42 (2): 222–245. doi:10.1111/1468-2303.00240.

[6] Golsan, Richard J. (2006). French Writers and the Politics of Complicity: Crises of Democracy in the 1940s and 1990s. JHU Press. str. 13. ISBN 978-0-8018-8258-6.

[7] Dean, Carolyn J. (2010). Aversion and Erasure: The Fate of the Victim After the Holocaust. Cornell University Press. str. 68–72. ISBN 978-0-8014-4944-4.

[LeMonde-8] 8,0 ^8,1 Chemin, Ariane (30. oktober 1997). »Les divisions d'une équipe d'historiens du communisme« [Divisions among the team of historians of Communism]. Le Monde (v francoščini). Pridobljeno 3. avgusta 2016.

[9] Ghodsee, Kristen (2017). Red Hangover: Legacies of Twentieth-Century Communism. Duke University Press. str. 140. ISBN 978-0822369493.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Francija (data) Nemčija Izrael ZDA
Drugo	SUDOC (Francija) 1