Čehizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Čehízem je češka prvina v drugem jeziku.[1]

Čehizmi v slovenščini[uredi | uredi kodo]

V obdobjih formiranja knjižne slovenščine so pisci jemali besedje iz ostalih slovanskih jezikov po različnih virih in mnogo čeških besed je prišlo v knjižni jezik s slovarjem Antona Murka (1833), ki jih je sprejel iz dotlej objavljenih del.[2] Češki vpliv na slovenski knjižni jezik je svoj vrhunec doživel konec 18. stoletja in začetek 19. stoletja (poleg slovarskih izposojenk tudi črke č, š, ž), v prvi polovici 19. stoletja pa, ko je češčina sicer obnavljala svoj jezik in bogatila svoje besedišče tudi s prevzemanjem iz drugih slovanskih jezikov, je vpliv že postal skromnejši.[3]

V slovenščini so na primer čehizmi besede : bradlja, dojem, dovoliti, dovtip, geslo, gmota, kolek, lepenka, naboj, nabožen, nazor, nazoren, odpor, pivo, pivovar, posadka, pribor, prispevati, rakev, raznožka, sadra, slog, smer, stavka, tlak, tovarna, urad, ustava, veda, vlak, vodik, vzajemen, znamka, žezlo, načelnik, plin, pehota.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/2523232/cehizem?View=1&Query=%C4%8Dehizem, vpogled: 8. 1. 2014.
  2. 2,0 2,1 Klemenčič, S. (2010). Besede iz drugih slovanskih jezikov v slovenščini. V: Vera Smole (ur.). 46. Seminar slovenskega jezika literature in kulture. Slovanstvo v slovenskem jeziku literaturi in kulturi. 28. 6.–16. 7. 2010. Zbornik predavanj. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete, str. 22–26.
  3. Ortoś, Teresa Zofia (1980). Prispevek k problematiki slovensko-čeških jezikovnih stikov. Jezik in slovstvo, letnik 26, številka 1, str. 34–38.