Mala bela čaplja
| Mala bela čaplja | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Egretta garzetta Linnaeus, 1766 |
Mala bela čaplja (znanstveno ime Egretta garzetta) je drobna bela čaplja. Sorodna je zelo podobni snežni beli čaplji iz Novega sveta.
Podvrste[uredi | uredi kodo]
Poznamo vsaj dve podvrsti male bele čaplje. Tipska podvrsta E. g. garzetta je razširjena v Evropi, Afriki in Aziji. E. g. nigripes gnezdi v Indoneziji in Avstraliji. Avstralske bele čaplje včasih uvrščajo v ločeno podvrsto E. g. immaculata.
Kot podvrsto male bele čaplje navajajo tudi več drugih belih čapelj, katerih taksonomija pa je še negotova in bi lahko bile samostojne vrste. Zahodna obalna čaplja, Egretta (garzetta) gularis, se pojavlja na obalah Zahodne Afrike. Arabska obalna čaplja, Egretta (garzetta/gularis) schistacea, gnezdi od Rdečega morja do Indije. Dimorfno čapljo, Egretta (garzetta/gularis) dimorpha, najdemo v Vzhodni Afriki, na Madagaskarju, na Komorih in na Aldabraških otokih.
Opis[uredi | uredi kodo]
Odrasla mala bela čaplja je dolga od 55-65 cm, krila imajo v razponu 88-106 cm. Tehta od 350 do 550 gramov. Njeno perje je popolnoma belo. Ima dolge črne noge z rumenimi stopali in vitek črn kljun. Med kljunom in očmi je zaplata sivozelene kože. V obdobju gnezdenja ima odrasla žival dve dolgi vratni peresi in tanka peresa na hrbtu in prsih. Gola koža med kljunom in očmi se obarva rdeče alio modro. Mladiči so podobni odraslim živalim, ki ne gnezdijo, imajo pa okornejše noge in stopala. Podvrsta nigripes se od podvrste garzetta razlikuje po rumeni koži med kljunom in očmi ter črnikastih stopalih.
Male bele čaplje so v glavnem neme, v gnezditvenih kolonijah pa proizvajajo različne kvakajoče in žuboreče klice ter, kadar jih kaj prestraši, oster alarm.
Razširjenost in habitat[uredi | uredi kodo]
Prvotno gnezditveno območje so bile velika celinska in obalna mokrišča v zmerno toplih delih Evrope, Azije, Afrike in Avstralije.
V toplejših krajih so male bele čaplje večinoma stalnice. Severnejše populacije, tudi številne evropske, pa se pozimi selijo v Afriko in južno Azijo. Po končanem gnezdenju lahko zaidejo tudi na sever, kar naj bi bil razlog za veliko razširjenost male bele čaplje.
V Sloveniji se mala bela čaplja pojavlja v Sečoveljskih solinah, čeprav v njih ne gnezdi.
Viri[uredi | uredi kodo]
- BirdLife International (2004). Egretta garzetta . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 May 2006. Podatkovni vnos vsebuje razlago, zakaj je vrsta manj ogrožena.
- Mark Cocker & Richard Mabey (2005) Birds Britannica, Chatto & Windus, London
- Snow, D. W.; Perrins, C. M. (1998). The Birds of the Western Palearctic. Oxford University Press. ISBN 0-19-854099-X.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Little egret - Photos (angleško), (nemško), (češko)
- Mala bela čaplja Arhivirano 2005-05-28 na Wayback Machine. - na strani Krajinskega parka Sečoveljske soline
