Čašice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Čašice
škrlatna čašica
Znanstvena klasifikacija u
Kraljestvo: Fungi
Oddelek: Ascomycota
Razred: Pezizomycetes
Red: Pezizales
Družina: Sarcoscyphaceae
Rod: {{{1}}}


(Fr.) Boud.

Čašice (Sarcoscypha) je rod gliv zaprtotrosnic in tipski rod družine čašičarke (Sarcoscyphaceae). Vrste čašic so prisotne v Evropi, Severni Ameriki in tropski Aziji. Zanje je značilen čašasti trosnjak, ki je pogosto svetlo obarvan. Nekateri člani družine, kot sta S. coccinea in glede na nova spoznanja bolj pogosta S. austriaca v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike, imata svetlo škrlatne trosnjake, ki so jim dali pripadajoči imeni škrlatna in cinobrasta čašica.

Ime izvira iz grške besede skyphos, ki pomeni posoda za pitje.[1]

Anamorfne oblike so dobile rodovno ime Molliardiomyces, vendar velja slednje ime za sinonim in se ne uporablja več.

Opis[uredi | uredi kodo]

Vrste iz rodu čašic imajo čašaste trosnjake (apotecije), ki so običajno obarvani svetlo rdeče ali rumeno, čeprav opstajajo tudi brezbarvne različice. [2] Apotecij ima običajno bet, čeprav se včasih zdi, kot da je pritrjen neposredno na podlago. Mešički so valjaste oblike, debelih sten in imajo pokrov, ki se odpre pred izpustom trosov.

Anamorfna oblika[uredi | uredi kodo]

Anamorfne ali nepopolne glive so tiste, za katere se zdi, da v svojem življenjskem ciklu nimajo spolne stopnje in se običajno razmnožujejo s procesom mitoze v strukturah imenovanih konidiji. V nekaterih primerih se spolna stopnja - teleomorfa - kasneje identificira in med vrstama se vzpostavi povezava med teleomorfo in anamorfo. Mednarodni kodeks botanične nomenklature je prej dovoljeval priznavanje dveh (ali več) imen za en in isti organizem, enega na podlagi teleomorfe, drugo pa je bilo omejeno na anamorfo; ta praksa je bila ustavljena leta 2011. Anamorfno stanje S. coccinea je Molliardiomyces eucoccinea, ki jo je prvi opisal Marin Molliard leta 1904.[3] Leta 1972 je John W. Paden ponovno opisal anamorfo,[4] vendar tako kot Molliard ni uspel podati popolnega opisa vrste. Leta 1984 je Paden ustvaril nov rod Molliardiomyces, ki je vseboval anamorfne oblike več vrst čašic, z Molliardiomyces eucoccinea kot tipsko vrsto. Ta oblika proizvaja brezbarvne konidiofore (posebna stebla, ki nosijo konidije), ki so običajno nepravilno razvejani in merijo 30–110 × 3,2–4,7 µm. Konidiji so elipsoidne do jajčaste oblike, gladke, prosojne in veliki 4,8–16,0 × 2,3–5,8 µm; ponavadi se kopičijo v "sluzastih masah". [5]

Habitat[uredi | uredi kodo]

Pripadniki čašičark (Sarcoscyphaceae) rastejo kot gniloživke na odmrlem lesu, zlasti v primeru čašic na večinoma vlažnih vejah listavcev, pogosto v povezavi z vlažnimi mahovi. Obstaja močna povezava z vlažnimi kraji in severno ležečimi pobočji. Tipične lokacije vključujejo gozdove v vlažnih dolinah potokov. Večina vrst se pojavi pozno pozimi ali zgodaj spomladi na odmrlem lesu, v katerem raste micelij, čeprav se v nekaterih primerih zdi, da trosnjak izhaja iz mahu ali listja. Zaradi njihovih živih barv v gozdovih, v katerih se pomladanska rast še ni začela, zelo izstopajo.

V območjih s celinskim podnebjem se plodovi lahko razvijejo pod snegom in se pokažejo šele ob otoplitvi.

Filogenija[uredi | uredi kodo]





S. coccinea



S. macaronesica




S. austriaca



S. humberiana




S. knixoniana







S. korfiana




S. occidentalis



S. mesocyatha







S. dudleyi



S. emarginata




S. hosoyae







Filogenija škrlatne čašice Sarcoscypha coccinea in sorodnih vrst glede na ITS sekvence in morfološke značilnosti.[6]

Filogenetska sorodstva v rodu čašic je analiziral Francis Harrington v poznih 1990-ih. Analiza kladov je kombinirala primerjavo zaporedij ITS v nefunkcionalni RNK in petnajstih tradicionalnih morfoloških značilnosti, kot so značilnosti trosov, oblika trosnjaka in stopnja kodravosti laskov. Na podlagi te analize en večji klad vključuje vrste S. austriaca, S. macaronesica, S. knixoniana and S. humberiana, drugi pa S. korfiana, S. occidentalis, S. mesocyatha, S. dudleyi, S. emarginata in S. hosoyae. Medtem, ko je S. jarvensis sestrska vrsta vsem ostalim.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Po 10. izdaji Slovarja gliv (2008) je v rodu približno 28 vrst. [7] Tu je nepopoln seznam:

 

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Scyphus at dictionary.com
  2. ↑ Van Duuren Y, Van Duuren G. (2005). Bijzondere waarnemingen en vondsten. [White Sarcoscypha coccinea fruitbodies and a foray.] Coolia 48(3): 169-170.
  3. ↑ Molliard M. (1904). »Forme conidienne de Sarcoscypha coccinea (Jacq.) Cooke. Bull« [Conidial form of Sarcoscypha coccinea (Jacq.) Cooke. Bull.]. Bulletin trimestriel de la Société mycologique de France (v French). 20: 138–41.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  4. ↑ Paden JW. (1972). »Imperfect states and the taxonomy of the Pezizales«. Persoonia. 6: 405–14.
  5. ↑ Paden JW. (1984). »A new genus of Hyphomycetes with teleomorphs in the Sarcoscyphaceae (Pezizales, Sarcoscyphineae)«. Canadian Journal of Botany. 62 (2): 211–18. doi:10.1139/b84-035.
  6. ↑ Harrington FA. (1998). »Relationships among Sarcoscypha species: evidence from molecular and morphological characters«. Mycologia. 90 (2): 235–43. doi:10.2307/3761299. JSTOR 3761299.
  7. ↑ Dictionary of the Fungi (10th izd.). Wallingford: CABI. 2008. str. 616. ISBN 978-0-85199-826-8.
  8. ↑ »Sarcoscypha austriaca«.
  9. ↑ »Sarcoscypha dudleyi (Peck) Baral«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2010.
  10. ↑ »Images Pictures: Birds Mammals Reptiles Plants | NaturePhoto«.
  11. ↑ »Rogers Mushrooms | Mushroom Pictures & Mushroom Reference«.
  12. ↑ »Sarcoscypha occidentalis«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Čašice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čašice&oldid=6206980«