Zračni prostor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zračni prostor je del ozračja, ki je pod nadzorom določene države in v katerem obstajajo neka določena pravila, ki se jih morajo držati vsa letala, ki vstopajo vanj ali letijo v njem. Država, kateri neki zračni prostor pripada, ima v njem vso suverenost. Ta delitev in z njo povezana pravila letenja so nastala kmalu na začetku razvoja letalstva, ker je število letal zelo hitro naraščalo.

Delitev zračnega prostora[uredi | uredi kodo]

V grobem ločimo kontroliran in nekontroliran zračni prostor. Nekontroliran zračni prostor sega od površine zemlje do višine, kjer se začenja kontrolirani zračni prostor. Ta višina je določena glede na vrsto reliefa. Po navadi je kontroliran zračni prostor tisti, kjer je na voljo popolna radarska pokritost in na velikih višinah, kjer je obvezna uporaba letenja po instrumentih (IFR).


Zračni prostor je po standardih mednarodne organizacije organizacije ICAO z dne 12. marca 1990 razdeljen na sedem razredov:

  • Razred A je zračni prostor v velikih višinah (nad 6000 m nadmorske višine), v nekaterih državah pa je vanj vključen tudi zračni prostor okrog velikih in zelo prometnih letališč. V njem je dovoljeno le letenje po instrumentih (IFR), ne pa tudi vizualno letenje (VFR). Letala v tem zračnem prostoru so dolžna upoštevati navodila kontrole letenja. Hitrostnih omejitev v tem prostoru ni, razen prepovedi preboja zvočnega zidu nad kopnim.
  • Razred B vključuje višine med 4000 in 6000 m in vanj je vključen tudi zračni prostor okrog velikih letališč. Vstop vanj je dovoljen le z dovoljenjem kontrole letenja, letalo pa mora imeti vgrajen transponder, ki kontroli letenja avtomatično sporoča višino in smer poleta. V tem razredu je dovoljeno tudi vizualno letenje (VFR), vsa letala do dolžna upoštevati navodila kontrole letenja.
  • Razred C obstaja okrog letališč s srednjo gostoto prometa. Kontrola letenja ureja promet vseh letal, ki letijo po pravilih letenja po instrumentih (IFR), po potrebi pa tudi letal, ki letijo po pravilih vizualnega letenja (VFR). Tem je kontrola letenja dolžna zagotoviti tudi varnostne ukrepe in navodila. Za vstop ni potrebno dovoljenje kontrole letenja, temveč le najava.
  • Razred D se nanaša največ na vzletanje in pristajanje letal. Sega nekako do 10 km okrog letališča. Dovoljena pravila za letenje so IFR in VFR ob primerni vidljivosti, vsa letala so dolžna upoštevati navodila kontrole letenja.
  • Razred E zahteva upoštevanje navodil kontrole letenja le za letala, ki letijo po IFR.
  • Razred F sodi med nekontrolirane razrede zračnega prostora. V njem je možno letenje tudi po pravilih IFR, čeprav ni priporočeno zaradi možnih konfliktov z letali, ki letijo po pravilih VFR, ki jim v zračnem prostoru razreda F ni nujno komunicirati s kontrolo letenja.
  • Razred G tudi sodi med nekontrolirane razrede. Kontrola letenja nobenemu letalu ne zagotavlja navodil.

Države pa lahko v enem ali več razredih zračnega prostora predpišejo tudi zračni prostor z omejitvami, kjer omejen ali neomejen čas velja omejitev ali popolna prepoved poletov. Tak zračni prostor se po navadi nahaja v bližini vojaških operacij ali vaj, okolici pomembnih objektov (vojaške baze, jedrski objekti,...) ali preko območij, ki so posebnega pomena za državno varnost.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]