Zdravilni gozdni koren

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gozdni koren
Koehler1887-GardenAngelica.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Angelica
Vrsta: A. archangelica
Znanstveno ime
Angelica archangelica
L.[1]

Angelika ali zdravilni gozdni koren (znanstveno ime Angelica archangelica) je močna aromatična rastlina iz družine kobulnic, ki so jo severnoevropski narodi uporabljali kot zdravilo za številne bolezni. Zdravilni gozdni koren ima rad vlago, zato najbolje uspeva na močvirnatih travnikih in rečnih bregovih. Z velikimi listi spominja na tropske rastline, zato lahko v vrtu ustvari videz bujnosti in razkošja. Njeni listi in cvetovi se uporabljajo kot okras, v kuhinji služijo njena semena za dišavljenje džina in drugih pijač, v kozmetiki pa njene liste dodajajo za sproščanje h kopeli.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Ime Archangelica izhaja iz grške besede arkhangelos (= nadangel), saj legenda pravi, da je nadangel Gabriel ljudem povedal za uporabo te rastline v zdravilne namene. Druga domneva pravi, da je latinsko ime povezano z dejstvom, da se je razcvetela v dneh (po starem koledarju) okrog praznika nadangela Mihaela.[2]

V slovenščini se poleg izrazov zdravilni gozdni koren in angelika uporabljajo še prsna korenina, sveta grenčica, žlahtna angelika, vrtna vanelka, vrtna angelika, angelika arhangelika.[3]

Različice[uredi | uredi kodo]

Zdravilna uporaba[uredi | uredi kodo]

Uporablja se zlasti korenina (ime droge: Angelicae radix), ki vsebuje grenčine in dišavna olja. Alkoholni izvlečki in čaji korenine se uporabljajo pri pomanjkanju apetita, blažjih želodčnih ali črevesnih krčih, napihnjenosti in vetrovih. Deluje kot karminativ, ima protibakterijske lastnosti in spodbuja izločanje želodčnega soka in soka trebušne slinavke.[5]

V ljudski medicini se uporablja tudi dišavno olje iz zdravilnega gozdnega korena (ime droge: Angelicae aetheroleum), ki se pridobiva iz korenine. Uživanje dišavnega olja naj bi pomagalo pri nespečnosti, zunanja uporaba pa pri revmatizmu in nevralgijah. V velikih količinah je škodljivo.[6]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Angelica archangelica information from NPGS/GRIN". www.ars-grin.gov. Pridobljeno dne 3. 3. 2008. 
  2. ^ http://www.rowanremedies.com/healing/314-2/; vpogled: 12. 11. 2010.
  3. ^ http://www.avogel.si/enciklopedija-rastlin/angelika.php; vpogled: 12. 11. 2010.
  4. ^ Pimenov, M. G.; Leonov, M. V. (2004). "The Asian Umbelliferae Biodiversity Database (ASIUM) with Particular Reference to South-West Asian Taxa" (PDF). Turkish Journal of Botany 28: 139–145. 
  5. ^ Klaus-Ulrich Heyland, Herbert Hanus, Ernst Robert Keller: Ölfrüchte, Faserpflanzen, Arzneipflanzen und Sonderkulturen. Handbuch des Pflanzenbaus Band 4, Eugen Ulmer, Stuttgart 2006, S. 595-599. ISBN 978-3-8001-3203-4
  6. ^ Max Wichtl (Hrsg.): Teedrogen und Phytopharmaka. 4. izdaja, Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft, Stuttgart, 2002, Str. 38-41. ISBN 3-8047-1854-X