Yrjö Väisälä
Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju [1]), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.
Življenje in delo [uredi]
Väisälä je diplomiral leta 1922, nato je delal kot geodet in astronom na Inštitutu za geodezijo Univerze v Turkuju. Ukvarjal se je z triangulacijskimi metodami meritev. Razvil je posebno metodo z uporabo svetlobne interference za merjanje velikih razdalj. V letu 1925 je postal profesor fizike. Veliko se je ukvarjal tudi z meteorologijo in astronomijo.
Njegov največji prispevek znanosti je bil na področju optike, geodezije in metrologije (znanost o merjenju). Razvil je metodo za merjenje kakovosti optičnih naprav. To je omogočilo razvoj prvih zelo kakovostnih Schmidtovih daljnogledov. Za Univerzo v Turkuju je zgradil daljnogled (Scmidt-Väisäläjev daljnogled), ki je bil namenjen iskanju asteroidov in kometov. Njegova skupina raziskovalcev je odkrila skupno 7 kometov in 807 asteroidov. Odkril je periodični komet 40P/ Väisälä. Bil je tudi soodkritelj kometa 139P/ Väisälä-Oterma (skupaj z Liisi Oterma), ki je bil prvotno klasificiran kot asteroid z oznako 1939 TN.
Odkril je 128 asteroidov. Imena jim je dajal po svojih prijateljih.
Njegova brata sta bila matematik Kalle Väisälä (1893 - 1968) in meteorolog Vilho Väisälä (1889 – 1969).
Yrjö Väisälä je bil tudi navdušen pristaš esperanta in ljubiteljski jadralec.
Priznanja [uredi]
- Poimenovanja
Njemu v čast so poimenovali dva asteroida 1573 Väisälä in 2804 Yrjö ter krater Väisälä na Luni.
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Rojstni datum velja za gregorijanski koledar. Finska je bila takrat del Ruskega imperija, v katerem se je do leta 1918 uporabljal julijanski koledar, na Finskem se je ta koledar še dalje uporabljal kot uradni koledar.
