Vitkost (krilo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jadralna letala imajo zelo veliko vitkost, DG-808 (na sliki) ima vitkost 27,4
Concorde na sliki z zelo nizko vitkostjo 1,55
Športno letalo Piper Cherokee (PA-28) z nizko vitkostjo 5,6
Turbopropelerski Bombardier Dash 8 z sorazemerno visoko vitkostjo 12,8
Dolžina tetive krila - Chord lenght

Vitkost krila (ang. Aspect Ratio) je razmerje med razponom krila in njegovo srednjo tetivo. Tetiva je razdalja med sprednjim in zadnjim koncem krila. Tetiva krila se sicer od korena krila (kjer je pritrjeno na letalo) do konca spreminja zato se za računanje vitkost uporablja t.i. srednja tetiva, ki je enaka tetivi krila s pravokotnim tlorisom, ki ima enako površino, kot obravnavano krilo.

Računanje vitkosti:

 \Lambda = \frac{b}{t} = \frac{b^2}{A}

mit

  •  b : Razpon krila
  •  t : Srednja tetiva
  •  A : Površina "planforme" krila

Z izvlečenjem zakrilc (flapov) se zmanjša vitkost krila, ker se spremeni tetiva krila, ne spremeni pa se razpon. Nekatera letala ima gibljiva krila, ki spreminajo naklon in s tem tudi vitkost.

Podoben termin, ki se sme mešati z vitkostjo je jadralno število (ang. Glide Ratio, fr. Finesse). Jadralno število je razmerje med preleteno razdaljo na enoto izgubljene višine v jadralnem letu (brez motorja). So pa vitkost in jadralno število povezana (razen nekaterih izjem, ponavadi nepraktičnih), saj večja vitkost kril pomeni manjši inducirani zračni upor, kar izboljša fineso. Jadralna letala letala z visoko vitkostjo imajo veliko jadralno število (40-60), raketoplan Space Shuttle z nizko vitkostjo pa nizko jadralno število (4,5), reaktivno potniško letalo okrog 12. Visokohitrostna lovska letala z nizko vitkostjo imajo tudi zelo majhna jadralna števila.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Ptice imajo možnost spreminjanja oblike krila in s tem njegove vitkosti. Ptice, ki letijo na dolge razdalje imajo ponavadi visoko vitka krila (visok razpon), orel pa ima nizko vitkost za večjo manevrirnost.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]