Virusno vektorsko cepivo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prikaz virusnega vektorja, ki ima poleg svojega genoma (modro) tudi nukleinske kisline drugega virusa (rdeče), proti kateremu je virusno vektorsko cepivo namenjeno.

Virusno vektorsko cepivo je tip cepiva, ki uporablja virusne vektorje (prenašalce), da ti v tarčno celico gostitelja prenesejo genski material, ki kodira za želen antigen.[1][2] Do aprila 2021 je bilo v vsaj eni državi potrjenih šest virusnih vektorskih cepiv; štiri cepiva proti covidu-19 in dve proti eboli.

Tehnologija[uredi | uredi kodo]

Virusna vektorska cepiva kot vektor za prenos nukleinskih kislin, ki kodirajo za želen antigen, uporabljajo prilagojeno različico izbranega virusa. Virus, ki se uporablja kot vektor genskega materiala, in virus, ki predstavlja vir za antigen, v gostitelju ne povzročata okužb. Hkrati se geni, ki prispejo z virusnim vektorjem, ne vključujejo v dednino (genom) cepljene osebe.[3][4]

Virusna vektorska cepiva omogočajo izražanje (ekspresijo) antigenov znotraj celic in povzročajo buren odziv celic T ubijalk. Večina tovrstnih virusnih vektorjev je zaradi odstranitve nujnih genov nezmožna pomnoževanja (replikacije).[4]

Virusni vektorji[uredi | uredi kodo]

Adenovirusi[uredi | uredi kodo]

Pogosto se kot virusni vektorji uporabljajo adenovirusi, za katere je značilna visoka učinkovitost transdukcije in izražanja (ekspresije) transgenov ter širok tropizem virusa (privlačnosti do določenega tkiva ali celic gostitelja[5]). Hkrati so adenovirusi zmožni okužbe tako delečih kot tudi nedelečih se celic. Med slabosti adenovirusov kot virusnih vektorjev spada že obstoječa imunost, ki jo imajo mnogi ljudje zaradi prejšnje izpostavljenosti tem virusom. Velikokrat se za virusni vektor uporablja človeški adenovirus serotipa 5, ki je še posebej priročen, ker se ga enostavno proizvaja v visokih titrih.[4]

Do aprila 2021 so bila v vsaj eni državi potrjena štiri adenovirusna vektorska cepiva za covid-19:

Zabdeno, prvi odmerek cepiva za ebolo Zabdeno/Mvabea, uporablja človeški adenovirus serotipa 26, v celicah cepljenih pa se izraža glikoprotein ebolavirusa različice Mayinga.[16] Oba odmerka tovrstnega cepiva vsebujeta zgolj virusne vektorje, ki niso zmožni pomnoževanja, v sebi pa imajo genetski material za več različnih beljakovin ebolavirusa.[17]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Cepivo rVSV-ZEBOV je namenjeno preprečevanju ebole. Gre za rekombinantno cepivo, sposobno replikacije[18], ki vsebuje virus vezikularnega stomatitisa (VSV). Cepivo je genetsko prilagojeno tako, da je gen za beljakovinsko ovojnico virusa VSV nadomeščen z genom ebolavirusa (sev iz leta 1995 v Kikwitu).[19][20][21]

Mvabea, drugi odmerek cepiva za ebolo Zabdeno/Mvabea, vsebuje tip poksvirusa.[16] Tako kot prvi odmerek, Zabdeno, tudi Mvabeo sestavljajo zgolj pomnoževanja nezmožni virusi.[17]

Kot potencialne virusne vektorje za cepiva so raziskovali tudi retrovirus, adenoasociirani virus (AAV), citomegalovirus[4], virus ošpic in virus gripe.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Človeške klinične preizkuse za virusna vektorska cepiva so pred začetkom izdelave cepiv za covid-19 izvajali za različne nalezljive bolezni in njihove povzročitelje, kot so denimo virus zika, virusi gripe, HIV, respiratorni sincicijski virus in malarija.[3]

V izbruhih ebole v Zahodni Afriki (2013–2016) in Demokratični republiki Kongo (2018–2020) so uporabljali dve cepivi za ebolo, ki sta nastali s pomočjo tehnologije virusov vektorjev.[3] Cepivo rVSV-ZEBOV so za uporabo v zdravstvu na področju Evropske unije potrdili novembra leta 2019[22], in v Združenih državah decembra leta 2019.[23][24] Cepivo Zabdeno/Mvabea je bilo v Evropski uniji potrjeno julija leta 2020.[17][25][26]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ CDC (13. april 2021). »Understanding Viral Vector COVID-19 Vaccines«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. maja 2021.
  2. ↑ »COVID-19: How does the Oxford-AstraZeneca viral vector vaccine work?«. www.medicalnewstoday.com (v angleščini). 15. januar 2021. Pridobljeno 16. maja 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »Understanding and Explaining Viral Vector COVID-19 Vaccines«. U.S. Centers for Disease Control and Prevention. 25. februar 2021. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Ura T, Okuda K, Shimada M (Julij 2014). »Developments in Viral Vector-Based Vaccines«. Vaccines. 2 (3): 624–41. doi:10.3390/vaccines2030624. PMC 4494222. PMID 26344749.
  5. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - tropízem«. www.termania.net. Pridobljeno 16. maja 2021.
  6. ↑ »Cepljenje proti covidu-19 - za strokovno javnost | www.nijz.si«. www.nijz.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2021. Pridobljeno 16. maja 2021.
  7. ↑ »A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19«. EU Clinical Trials Register. European Union. 21. april 2020. EudraCT 2020-001228-32. Arhivirano iz spletišča dne 5. oktobra 2020. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  8. ↑ University of Oxford (19. april 2021). »A Phase 2/3 Study to Determine the Efficacy, Safety and Immunogenicity of the Candidate Coronavirus Disease (COVID-19) Vaccine ChAdOx1 nCoV-19«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  9. ↑ Corum J, Carl Z (8. januar 2021). »How Gamaleya's Vaccine Works«. The New York Times. Pridobljeno 27. januarja 2021.
  10. ↑ Gamaleya Research Institute of Epidemiology and Microbiology, Health Ministry of the Russian Federation (11. avgust 2020). »An Open Study of the Safety, Tolerability and Immunogenicity of the Drug "Gam-COVID-Vac" a Solution for Intramuscular Injection With the Participation of Healthy Volunteers«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  11. ↑ FDA Briefing Document Janssen Ad26.COV2.S Vaccine for the Prevention of COVID-19 (PDF) (poročilo). U.S. Food and Drug Administration (FDA). Laični povzetek. {{navedi report}}: Sklic uporablja opuščeni parameter |lay-url= (pomoč)
  12. ↑ Janssen Vaccines & Prevention B.V. (7. april 2021). »A Randomized, Double-blind, Placebo-controlled Phase 1/2a Study to Evaluate the Safety, Reactogenicity, and Immunogenicity of Ad26COVS1 in Adults Aged 18 to 55 Years Inclusive and Adults Aged 65 Years and Older«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  13. ↑ Janssen Vaccines & Prevention B.V. (7. april 2021). »A Randomized, Double-blind, Placebo-controlled Phase 3 Study to Assess the Efficacy and Safety of Ad26.COV2.S for the Prevention of SARS-CoV-2-mediated COVID-19 in Adults Aged 18 Years and Older«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  14. ↑ Zhu FC, Guan XH, Li YH, Huang JY, Jiang T, Hou LH, in sod. (Avgust 2020). »Immunogenicity and safety of a recombinant adenovirus type-5-vectored COVID-19 vaccine in healthy adults aged 18 years or older: a randomised, double-blind, placebo-controlled, phase 2 trial«. Lancet. 396 (10249): 479–88. doi:10.1016/S0140-6736(20)31605-6. PMC 7836858. PMID 32702299.
  15. ↑ CanSino Biologics Inc. (25. november 2020). »A Randomized, Double-blind, Placebo -Controlled Phase IIb Clinical Trial to Evaluate the Safety and Immunogenicity of Ad5-nCoV in Person 6 Years of Age and Older and Those Who Have Previously Been Vaccinated With Ad5-EBOV«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  16. ↑ 16,0 16,1 Crucell Holland BV (13. april 2017). »A Phase 1, First-in-Human Study to Evaluate the Safety, Tolerability and Immunogenicity of Heterologous Prime-Boost Regimens Using MVA-BN®-Filo and Ad26.ZEBOV Administered in Different Sequences and Schedules in Healthy Adults«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 »Johnson & Johnson Announces European Commission Approval for Janssen's Preventive Ebola Vaccine« (tiskovna objava). Johnson & Johnson. 1. julij 2020. Pridobljeno 16. julija 2020.
  18. ↑ Marzi A, Ebihara H, Callison J, Groseth A, Williams KJ, Geisbert TW, Feldmann H (november 2011). »Vesicular stomatitis virus-based Ebola vaccines with improved cross-protective efficacy«. The Journal of Infectious Diseases. 204 Suppl 3 (suppl 3): S1066–74. doi:10.1093/infdis/jir348. PMID 21987743.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. ↑ Martínez-Romero C, García-Sastre A (november 2015). »Against the clock towards new Ebola virus therapies«. Virus Research. 209: 4–10. doi:10.1016/j.virusres.2015.05.025. PMID 26057711.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  20. ↑ Choi WY, Hong KJ, Hong JE, Lee WJ (Januar 2015). »Progress of vaccine and drug development for Ebola preparedness«. Clinical and Experimental Vaccine Research. 4 (1): 11–16. doi:10.7774/cevr.2015.4.1.11. PMC 4313103. PMID 25648233.
  21. ↑ Regules JA, Beigel JH, Paolino KM, Voell J, Castellano AR, Hu Z, in sod. (Januar 2017). »A Recombinant Vesicular Stomatitis Virus Ebola Vaccine«. The New England Journal of Medicine. 376 (4): 330–41. doi:10.1056/NEJMoa1414216. PMC 5408576. PMID 25830322.
  22. ↑ »Ervebo EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 12. december 2019. Pridobljeno 1. julija 2020. Text was copied from this source which is © European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.
  23. ↑ »First FDA-approved vaccine for the prevention of Ebola virus disease, marking a critical milestone in public health preparedness and response«. U.S. Food and Drug Administration (FDA). 19. december 2019. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019. Javna domena Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
  24. ↑ »Ervebo«. U.S. Food and Drug Administration (FDA). 19. december 2019. Pridobljeno 1. julija 2020.
  25. ↑ »Zabdeno EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 26. maj 2020. Pridobljeno 23. julija 2020.
  26. ↑ »Mvabea EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 26. maj 2020. Pridobljeno 23. julija 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Virusno_vektorsko_cepivo&oldid=6126769«