Vinodol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vinodol ali Vinodolska dolina je hrvaško geografsko območje v zaledju Crikvenice, obsega pa mesta od Križišća do Novega Vinodolskega, ki so z izjemo Bribirja še od časov slovanske naselitve ohranila slovanska imena. Danes mesteca Drivenik, Tribalj, Grižane-Belgrad in Bribir ležijo v Vinodolski občini, katere središče je Bribir.

Jugovzhodni predel Vinodola

Mesta v Vinodolski dolini:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Drivenik
Ruševine utrdbe v Grižanih

V 13.stoletju je bila Vinodolska kneževina pomembno središče kvarnerskega primorja. Vinodol omenja že Letopis popa Dukljanina, zatem pa tudi starohrvaški pisni viri.Kralj Andrej II. je leta 1260 področje Vinodola daroval krškemu knezu Gvidu Frankopanu. Iz darovnice, ki je bila tedaj izdana s tem namenom, lahko razberemo, da je tedanji Vinodol obsegal večje področje kot zgolj relativno majhno Vinodolsko dolino. S prihodom Frankopanov na emsto vinodolskih gospodov se je v tem delu Kvarnerja pričela utrjevati fevdalna oblast. Tedanje vinodolsko področje je obsegalo mesta Novi, Ledenice, Bribir, Belgrad, Drivenik, Hreljin, Bakar, Trsat in Grobnik. Upravno središče se je nahajalo v Novem (Vinodolskem), kjer so imeli Frankopani svoj dvor. Na tem dvoru so se leta 1288 sestali poglavarji vinodolskih naselbin in pod predsedstvom kneza Leonarda Frankopana sprejeli Vinodolski zakon, ki je urejal odnose vinodolskih mest z njihovimi fevdnimi gospodi. V tem času je to bil eden redkih zakonov, kjer je prišlo do kompromisa med fevdalnimi interesi in interesi lokalne samouprave.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]