Vibrio cholerae

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vibrio cholerae
Posnetek s presevnim elektronskim mikroskopom
Znanstvena klasifikacija
Domena: Bacteria
Deblo: Proteobacteria
Razred: Gammaproteobacteria
Red: Vibrionales
Družina: Vibrionaceae
Rod: Vibrio
Vrsta: V. cholerae
Znanstveno ime
Vibrio cholerae
Pacini 1854

Vibrio cholerae, starinsko Vibrio comma, je vrsta bacilov, ki povzročajo kolero.[1] Gre za rahlo zvito gramnegativno fakultativno anaerobno bakterijo z bičkom. Kolero povzročajo le nekateri sevi. Prvič jo je kot povzročitelja kolere osamil italijanski anatom Filippo Pacini leta 1854, vendar odkritje ni postalo poznano širši javnosti, dokler ni Robert Koch 30 let kasneje samostojno objavil dognanj o bolezni in njenem zdravljenju.[2][3]

Patogeneza[uredi | uredi kodo]

Med okužbo sprošča V. cholerae toksin kolere, beljakovino, ki povzroča močno vodeno drisko.

Genom[uredi | uredi kodo]

V. cholerae vsebuje dva krožna kromosoma iz DNK s skupno 4 milijoni baznimi pari, ki zapisujejo 3.885 genov.[4] Gene za toksin kolere prenaša temperatni bakteriofag CTXφ, ki jih nato vstavi v dednino V. cholerae. CTXφ lahko te gene prenaša iz enega bakterijskega seva V. cholerae v drugega.

Bakteriofag CTXφ[uredi | uredi kodo]

CTXφ je vlaknati (filamentozni) fag, ki vsebuje gene za toksin kolere. Kužni delci CTXφ se proizvajajo, ko V. cholerae okuži človeka. Fagi se sprostijo iz bakterijske celice, ne da bi prišlo do celične lize. Ko CTXφ okuži druge bakterije V. cholerae, se vstavi na določena mesta obeh kromosomov. Ta mesta pogosto vsebujejo parne nabore (angl. tandem arrays) integriranega profaga CTXφ. Poleg genov ctxA in ctxB, ki zapisujeta toksin kolere, vsebuje CTXφ osem genov, ki se vključujejo v razmnoževanje, pakiranje, izločanje, vgrajevanje in uravnavanje faga. Genom faga CTXφ meri v dolžino 6,9 kb.[5]

Ekologija in epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Rezervoar V. cholerae so ljudje in vodni viri, na primer slankaste vode in rečna ustja, kjer se zadržujejo v ceponožcih in drugem zooplanktonu, lupinarjih in vodnem rastlinju. Nedavne študije so pokazale, da globalno segrevanje ustvarja nova okolja, ustrezna za zadrževanje bakterije.

Okužbe s kolero so najpogosteje posledica zaužitja vode, v kateri se V. cholerae naravno nahaja ali kamor se je bakterija vnesla preko fecesa okuženih oseb. Pogostejši vzrok je tudi zaužitje okuženih rib ali lupinarjev. O prenosu s človeka na človeka so poročali redko.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=Vibrio%20cholerae, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 2. 2012.
  2. ^ Bentivoglio, M; Pacini, P (1995). "Filippo Pacini: A determined observer". Brain Research Bulletin 38 (2): 161–165. doi:10.1016/0361-9230(95)00083-Q. PMID 7583342. 
  3. ^ Howard-Jones, N (1984). "Robert Koch and the cholera vibrio: a centenary". BMJ 288 (6414): 379–381. doi:10.1136/bmj.288.6414.379. PMC 1444283. PMID 6419937. 
  4. ^ Fraser, Claire M.; Heidelberg, John F.; Eisen, Jonathan A.; Nelson, William C.; Clayton, Rebecca A.; Gwinn, Michelle L.; Dodson, Robert J.; Haft, Daniel H. et al. (2000). "DNA sequence of both chromosomes of the cholera pathogen Vibrio cholerae". Nature 406 (6795): 477–483. doi:10.1038/35020000. PMID 10952301.  |displayauthors= predlagan (pomoč)
  5. ^ McLeod, S. M.; Kimsey, H. H.; Davis, B. M.; Waldor, M. K. (2005). "CTXφ and Vibrio cholerae: exploring a newly recognized type of phage-host cell relationship". Molecular Microbiology 57: 347–356. doi:10.1111/j.1365-2958.04676.x. PMID 15978069.