Vetrna elektrarna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vetrna elektrarna na Avstrijskem Štajerskem

Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, s katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz manjšega ali večjega števila vetrnih turbin z generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim omrežjem.

Svetovna premiera: vetrne elektrarne Estinnes Belgija 11x 7,5 MW 20. julij 2010, en mesec do konca, si oglejte edinstveno dvodelne lopatice rotorja
7,5 MW vetrno elektrarno 11x Estinnes Belgija 10. oktober 2010, končana


Okoljski in socialni vplivi vetrnih elektrarn[uredi | uredi kodo]

Vetrne elektrarne so del t. i. zelene energije oziroma okolju prijazne energije, saj izkorišča naravno energijo vetra, pri tem pa se ne sproščajo naravi nevarne snovi. Ta trditev je sicer resnična, vendar se ne sme pozabiti tudi drugih posrednih dejavnikov, ki pa v nekaterih pogledih celo bolj vplivajo na okolje kot neobnovljivi viri energije.

V iskanju kompromisa se ne sme pozabiti, da gre za obnovljiv vir energije, ki ima svojo ceno, katero se lahko izračuna in ne sme preseči uničenja kulturne pokrajine in dediščine. Prav tako naj bi bil obnovljiv vir vetrne energije neka pot ali način obvarovanja narave in človeka, ne pa brezobzirni uničevalec, ki bi prizadel naravo. Glavne pomanjkljivosti vetrnih elektrarn so:

  • Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15-25 % učinkovitost, saj brez vetra turbine ne delujejo, s tem pa ni proizvodnje električne energije. Ravno tako ne delujejo ob premočnem vetru, ko se zaradi varnosti zaustavijo.
  • Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.
  • Vetrne turbine ne zmanjšujejo onesnaževanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo, so zelo požrešna kot industrija. Onesnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.
  • Elektrika iz vetrnih elektrarn ne zmanjšuje emisije, ki jih povzroča premog in ostala fosilna goriva. Ker vetrne elektrarne delujejo v presledkih, morajo ostale elektrarne na fosilna goriva biti vedno v pripravljenosti, kar prav tako povzroča emisije.
  • Vetrne elektrarne proizvajajo majhen delež električne energije. V Nemčiji npr. proizvedejo slabih 6 % celotne električne energije, na Danskem pa kar 19 %.
  • Vetrne elektrarne niso popolnoma tihe, saj povzročajo hrup, primerljiv z delovanjem motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup zelo moteč.
  • Nizkofrekvenčni hrup, ki ga povzročajo vetrnice, pri občutljivih ljudeh povzroča resne zdravstvene težave, t.i. sindrom vetrnic[1]
  • Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. Tako jih na Finskem zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z lokalno infrastrukturo.
  • Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijskih motenj (interferenc), prav tako pa se pozna vpliv na telefonske storitve.
  • Populacije letečih živali so ogrožene, podatkov je največ o vplivu na ptice in netopirje. Tako lahko v neposredni okolici vetrnih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v vetrnico, čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.
  • Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij s pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrov sintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine. 55 kW vetrne turbine potrebujejo 31 litrov in 2.000 kW pa 370 litrov olja. Za 70 vetrnih turbin z močjo 2.000 je tako potrebno 25.900 litrov olja oz. 130 sodov po 200 litrov, kar predstavlja ob potresu ali orkanski burji naravno katastrofo. V ta namen vetrnih elektrarn ne postavljajo na vodovarstvena območja.
  • Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji za vertnimi eletrarnami izpostavljeni migotanju svetlobe (senčno migotanje), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar pri ljudeh povzroča dezorientacijo, glavobole in migreno.
  • Nekatere vetrne turbine so ponoči osvetljene, kar še dodatno moti okolico (t. i. svetlobno onesnaženje nočnega neba).

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

1.http://www.ilbis.com/veter/gradnja.htm 2.http://www.lontech.si/vetrne-elektrarne 3.http://www.solucia.si/vetrne-elektrarne.html 4.http://www.vetrne-elektrarne.si/ 5.http://194.249.18.202/slojoomla/index.php?option=com_content&task=view&id=30&Itemid=29