Uporabnik:Tinika/Zločin in kazen
 | |
| Avtor | Fjodor Mihajlovič Dostojevski |
|---|---|
| Naslov izvirnika | 'Преступление и наказание' |
| Prevajalec | Vladimir Levstik |
| Država | Rusija |
| Jezik | ruščina |
| Žanr | psihološki roman |
| Založnik | Ruski vestnik (Русский вестник) |
Datum izida | 1866 |
| Vrsta medija | tisk (trda in mehka vezava) |
| Št. strani | 554 |
| ISBN | prva izdaja pred uvedbo ISBN Napaka parametra v {{isbn}}: napačen ISBN. |
| OCLC | 608631765 |
| COBISS | 548609 |
| UDK | 882-311.2 |
Zločin in kazen (izvorno rusko Преступление и наказание) je psihološki roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki je izšel leta 1866 v 12 številkah časopisa Ruski vestnik (Русский вестник). Spada torej v obdobje ruskega realizma. Roman je v slovenščino prevedel Vladimir Levstik leta 1908. Avtor najnovejšega slovenskega prevoda iz leta 2002 je Marjan Poljanec.
Tema romana je predvsem subjektivno razmišljanje glavnega junaka Raskolnikova o življenju, predvsem pa o upravičenem zločinu. Osrednja tema je tako nemotiviran umor.
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov, ki sredi 19. stoletja živi v Sankt-Peterburgu, zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak zločin je upravičen, če je v prid celotnemu občestvu. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, zaradi naključja pa "mora" ubiti še njeno sestro Lizaveto. Umor se mu sicer posreči, a notranje ni dovolj trden, zato ga začne težiti vest. Izpove se prostitutki Sonji Marmeladovi ter se nazadnje preda policiji. Kaznujejo ga s prisilnim delom v Sibiriji, kar pa za Raskolnikova ni najhujše; najhujše je spoznanje, da je tudi on le uš. Roman se na nek način vseeno srečno konča, saj Sonja zvesto spremlja Raskolnikova v Sibirijo, od koder bosta odšla in nadalje živela skupaj.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Izdaje[uredi | uredi kodo]