Sveti Sebastijan (Bernini)
| Sveti Sebastjan | |
|---|---|
_01.jpg) | |
| Umetnik | Gian Lorenzo Bernini |
| Leto | 1617–18 |
| Katalog | 4 |
| Vrsta | kip |
| Tehnika | marmor |
| Mere | naravna velikost |
| Kraj | Museo Nacional Thyssen-Bornemisza, Madrid |
Sveti Sebastijan je kip, delo Giana Lorenza Berninija, ki ga hrani muzej Thyssen-Bornemisza v Madridu.
Opis[uredi | uredi kodo]
Kip, ki so ga naročili Barberiniji, je bil 29. decembra 1617 plačan s petdeset scudov in je bil verjetno namenjen zasebni kapeli San Sebastiano poleg kapele družine Barberini v baziliki Sant'Andrea della Valle v Rimu, na mestu, kjer je po hagiografiji bilo svetnikovo telo najdeno znotraj Cloaca Maxima.
Delo predstavlja eno od prelomnic v kiparjevem šolanju v samostojno usmeritev njegovega sloga glede na očetovega.
Oblika telesa se na precej dolgočasen način prepusti teži in agoniji in kaže določeno podobnost s podobami Kristusa v Pietà michelangelovega izvora, kot v Bandinijevi Pietà, ki bo v drugi polovici 16. stoletja in v naslednjem postala običajni vzor tudi za slikarstvo. Naročnik Vincenzo Giustiniani (italijanski bankir, zbiralec umetnin in intelektualec) je Berniniju naročil, naj dokonča nedokončan Michelangelov kip, in v letih njegovega šolanja mu je poleg sodobnega slikarstva in helenističnega kiparstva vir navdiha tudi Michelangelova umetnost.
Dramatičnost svetnikovega mučeništva je omehčana z mehkobo modelacije, ki spominja tudi na Correscovo sliko in na novejšo Rubensovo sliko, ki je pred nekaj leti nastala v Rimu, v umirjenem načinu, v katerem svetloba počiva na površini, tudi izboljšanje anatomije, daje temu delu izjemno kakovost svetlobe. Berninijeva skulptura prvič daje prednost pogledu z natančne strani, z desne, s katere lahko v celoti opazujemo padajočo pot mučenikovega telesa. Skozi celotno kariero bo Bernini tako v kiparskih kot arhitekturnih delih z veliko natančnostjo skrbel za optično kvaliteto svojih stvaritev, ki vedno izkazujejo privilegiran zorni kot.
Skulptura je na ogled v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu kot dolgoročna izposoja iz zasebne zbirke. [1]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Wittkower 1955, p. 232.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
- Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
- Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
- Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
- Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
- Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
