Spartokidi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Spartokidi
DržavaAntični Krim, antična Trakija
Ustanovljeno438 pr. n. št.
UstanoviteljSpartok I.
Trenutni vodjaizumrli
Zadnji vladarPerisad V.
Nazivibasileus
arhont Bosporja
kralj vseh Meotov
kralj Kimerov
PosestvaKrim, Trakija

Spartokidi (grško Σπαρτοκίδαι, Spartokidai) so bili dinastija heleniziranih tračanskih vladarjev, ki je vladala helenističnemu Bosporskemu kraljestvu med letoma 438 in 108 pr. n. št.[1]

Spartok I., po katerem je dinastija dobila ime, je leta 438 pr. n. št. nasilno odstavil zadnjega vladarja iz prejšnje grške dinastije Arheanaktidov. Slednji so bili tirani Pantikapeja od leta 480 do 438 pr. n. št. Leta 108 pr. n. št. so Bosporsko kraljestvo za kratek čas osvojili Savmakovi Skiti.

Najbolj znan vladar in Spartokidske dinastije je bil Levkon I., ki se je uprl Skitom, razširil kraljestvo preko njegovih prvotnih meja in vladal 40 let.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Spartokidi naj bi bili tračanskega izvora in povezani z odriško dinastijo, ki je vladala v Odriškem kraljestvu.[2] Za Spartoka I. se pogosto misli, da je bil tračanski plačanec v službi Arheanaktidov, in da je okoli leta 438 pr. n. št. uzurpiral Arheanaktide in postal "kralj" Bosporskega kraljestva. Kraljestvo je takrat obsegalo le nekaj mest, med njimi Pantikapej. Spartoka je nasledil njegov sin Satir I., ki je nato osvojil številna mesta okoli Pantikapeja, med njimi Nimfej[3] in Kimerik. Satirov sin Levkon I. je še bolj razširil meje spartokidskega kraljestva.

Levkon I. se je vojskoval tudi z Iksomati, Sindi in Heraklejci. Njegov brat Gorgip je vladal v azijskem delu kraljestva, natančneje v Sindiji, nekdanji prestolnici Sindskega kraljestva. Mesto je, verjetno po sebi, preimenoval v Gorgipijo.[4]

Zdi se, da so spartokidski vladarji vladali skupaj s svojimi sinovi in brati. Levkonova sinova Spartok II. in Perisad I. sta skupaj vladala do Spartokove smrti pet let po prihodu na prestol. Sovladanje je vidno tudi pri Perisadovih otrocih, Satiru II. in Gorgipu II., ki sta oba vladala skupaj s svojim očetom. Isti vzorec je opazen tudi desetletja pozneje med vladavino Spartoka IV. in Levkona II.

Vojne za širitev kraljestva[uredi | uredi kodo]

Spartokidi so bili vodilne osebnosti bosporskih širitvenih vojn, niza spopadov in obleganj, ki so se dogajali od leta 438 pr. n. št. do okoli 350 pr. n. št., tik pred smrtjo Levkona I. V teh vojnah sta umrla Satir I. in Metrodor in morda Satirov brat Selevk. Satir je umrl med prvim obleganjem Teodozije leta 389 pr. n. št.,[5] Metrodorja pa je ubila Tirgatava,[6] katere talec je bil po sporazumu, ki ga je sklenila s Satirom, preden jo je izdal. Po Satirovi smrti leta 389 pr. n. št. se je Levkon vključil v bitko pri Labritaju v dinastičnem sporu med kraljem Sindov Hekatajem in njegovim sinom Oktamasadom. Spor se je končal z Levkonovo zmago in Oktamasadovim izgonom.[7] Nekaj za tem sta Levkon in Gorgip postala vladarja Sindskega kraljestva. Levkon je leta 365 pr. n. št. začel drugo in okoli leta 360 pr. n. št. tretje obleganje Teodise. Po osvojitvi jo je priključil k svojemu kraljestvu.

Nadaljnje širjenje kraljestva[uredi | uredi kodo]

Perisad I. se je poročil s svojo sestrično, Gorgipovo hčerko Komosarijo, in s poroko postal kralj Sindov.[8] Po poroki je začel vojno proti skitskim plemenom, ker mu niso hotel plačati davka. Med svojo vladavino je zavzel strateško mesto Tanais (sedanji Rostov na Donu) ob izlivu reke Don in k svojim podložnikom dodal več novih nomadskih plemen.

Državljanska vojna[uredi | uredi kodo]

Po smrti Perisada I. so se Spartokidi okoli leta 309 pr. n. št. zapletli v državljansko vojno.[9] V dinastični spor so bili vključeni Satir II., ki je bil najstarejši in je nasledil prestol,[10] ter Pritan in Evmel, ki sta zahtevala prestol zase. Vojna se je spremenila v dva velika spopada: bitko pri Fati in obleganje prestolnice Sirakov, v katerem je Satir II. padel. Evmel je po porazu svojega starejšega brata poskušal razdeliti kraljestvo s Pritanom, vendar je slednji to zavrnil, kar je privedlo do njegovega končnega poraza blizu Meotskega jezera in usmrtitve.[11] Med Evmelovim vladanjem je Bosporsko kraljestvo doživelo veliko vojaških uspehov. Na Črnem morju je uničilo skoraj vse pirate[12] in bilo dovolj veliko, da se je kosalo z državo Lizimaha, enega od Aleksandrovih mogočnih generalov.[13] Evmelov sin Spartok III. je obnovil trgovinske sporazume z Atenami[14] in bil prvi spartokidski vladar, ki je prevzel naziv "basileus". Njegov sin ali nečak, Perisad II. je bil nepričakovano aktiven v diplomaciji med kraljestvi diadohov. Omenja se, da je pošiljal veleposlanike k Ptolemaju II.[15] in opravljal pitne daritve z Antigonom II. na Delosu.[16]

Propad[uredi | uredi kodo]

Bosporsko kraljestvo je začelo propadati zaradi številnih napadov nomadskih skitskih plemen v naslednjih stoletjih, ki so privedli do njegovega padca. Zadnji spartokidski vladarji, Perisad III., Komosarija II., Perisad IV. in Perisad V. so bili pod izjemnim pritiskom Skitov. Perisad V., zadnji iz dinastije, je ponudil svoje kraljestvo Mitridatu VI. Pontskemu v zameno za zaščito svojega ljudstva in sebe. Perisad V. je umrl v Pantikapeju okoli leta 109 pr. n. št., s čimer se je končala vladavina Spartokidov v Kimerskem Bosporju.

Vladarji[uredi | uredi kodo]

Spartokidski vladarji
Kralj Vladal
(pr. n. št.)		 Soprog(a) Komentar
Spartok I. 438-433 Uzurpator
Satir I. 433-389 Do očetove smrti vladal skupaj z njim.
Selevk 433-393 Verjetno brat Satira I. in do njegove smrti njegov sovladar.
Levkon I. 389-349 Teodozija Teodozija je bila morda hčerka vplivnega bosporskega diplomata Sopaja.
Gorgip I. 389-349 Levkonov sovladar, ki je vladal iz azijske prestolnice Gorgipije. Komosarijin oče.
Spartok II. 349-342 Levkonov sin in do svoje smrti sovladar svojega brata Perisada I.
Perisad I. 349-310 Komosarija Levkonov sin, sedem let sovladar svojega brata Spartoka, nato samostojen vladar do svoje smrti leta 309 pr. n. št. Komosarija je bila njegova sestrična.
Satis II. 310 Najstarejši Perisadov sin, vladal samo 9 mesecev.
Pritan 310-309 Perisadov sin, vladal malo časa.
Evmel 309-304 Perisadov sin. Razširil kraljestvo in bil Lizimahov tekmec.
Spartok III. 304-284 Evmelov sin, v Atenah priznan kot kralj Bosporskega kraljestva.
Perisad II. okoli 284-245 Sin Spartoka III.
Spartok IV. okoli 245-240 BC Sin Perisada II.
Levkon II. okoli 240-220 BC Alkatoja Sin Spartoka IV.
Higienont okoli 220-200 Podpornik Spartokidov, arhont do Komosarijine poroke z bratrancem Perisadom III.
Spartok V. okoli 200-180 Sin Levkona II.
Perisad III. Komosarija Morda sin Spartoka IV.
Komosarija Filoteknos okoli 180-150 Perisad III.
Argot		 Hčerka Spartoka V.
Perisad IV. okoli 150-125 Najstarejši sin Perisada III. in Komosarije.
Perisad V. 125-108 Sin Perisada III. in Argote. Zadnji spartokidski vladar Bosporskega kraljestva.

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

Družinsko drevo temelji na delu Ferdinanda Justija Iranisches Namenbuch, (Marburg, Berlin, 1884), (Heidelsheim, 1963), stre. 400:

Spartocids dynasty

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Britannica. Spartocid dynasty (438–110 bc)
  2. ↑ D. E. W. WORMELL (1946). »STUDIES IN GREEK TYRANNY—II. Leucon of Bosporus«. Hermathena (68): 49–71. JSTOR 23037564.
  3. ↑ Aeschines. Against Ctesiphon 22.23.
  4. ↑ Brill Reference.
  5. ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
  6. ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
  7. ↑ Tokhtasev, S.R. Bosporus and the Sindike In the era of Leukon I.
  8. ↑ D. E. W. Wormell (1946). »Studies in Greek Tyrtanny —I II. Leucon of Bosporus«. Hermathena (68): 49–71. JSTOR 23037564. w
  9. ↑ Siculus, Diodorus. Book 22.23.
  10. ↑ Siculus, Diodorus. Book 22.23.
  11. ↑ Siculus, Diodorus. Book 22.24.
  12. ↑ Siculus, Diodorus. Book 22.24.
  13. ↑ Deligiannis, Periklis. The Battle of the River Thatis. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2016. Pridobljeno 31. marca 2017.
  14. ↑ Rostovzeff. 1998, vol. I, str. 216 22.23.
  15. ↑ Apollonius to Zenon. Select Papyri, 1.90A.
  16. ↑ Rostovzeff. Rostovzeff, 1998, vol. I, str. 232.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spartokidi&oldid=6064581«