Sojuz 1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sojuz 1
Znak odprave
Soyuz-1-patch.png
Podatki odprave
Ime odprave Sojuz 1
Oznaka 1967-037A
Ime plovila Sojuz 7K-OK #4, aktivni pristajalni sistem
Masa plovila 6450 kg
Posadka 1
Klicni znak Рубин (Rubin - Rubin)
Raketa nosilka Sojuz 11A511 U15000-04
Izstrelitvena ploščad Bajkonur P1
Izstrelitev 23. april 1967
00:35:00 UTC
Pristanek 24. april 1967
03:22:52 UTC
51°7′48″N 57°14′24″E / 51.13°N 57.24°E / 51.13; 57.24
Trajanje odprave 1d 2h 47m 52s
Število obhodov 18
Odzemlje 223 km
Prizemlje 197 km
Orbitalna perioda 1h 20m 42s
Naklon tira 50,8°
Prepotovana razdalja 738.000 km
Sorodne odprave
Predhodna odprava Naslednja odprava
Voskhod2patch.png Voshod 2 Sojuz 2

Sojuz 1 (rusko Союз-1, Zveza 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz. V krožnico okoli Zemlje so ga izstrelili 23. aprila 1967 in je ponesel edinega kozmonavta polkovnika Vladimirja Mihajloviča Komarova, ki je pri povratku in pristanku na Zemlji umrl. Prvotno bi morali izstreliti plovilo že januarja tega leta, vzroki preložitve pa niso znani. V plovilu so bili že trije sedeži.

Za naslednji dan so izvirno načrtovali izstrelitev v krožnico še drugega plovila Sojuz 2, ki bi poneslo tri kozmonavte, Bikovskega, Krunova in Jelisejeva. Dva od njih bi se v prostem vesoljskem prostoru sprehodila do Sojuza 1.

Prizorišče zrušitve Sojuza 1 severovzhodno od Orenburga blizu rusko-kazahstanske meje. Na tem mestu danes stoji spomenik, na katerem sta stilizirana dva vesoljska poleta: eden uspešen in eden neuspešen.

Kmalu po vzletu Sojuza 1 so se že začele težave, ko se eno od kril sončnih plošč ni razprostrlo zaradi okvare pirotehničnih nabojev, ki sprostijo vzmeti za odpiranje. Tudi brcanje Komarova pri tem ni pomagalo. To je povzročilo pomanjkanje električne energije na sestavih vesoljskega plovila za polovico. Odpovedalo je tudi vodenje plovila zaradi težav sprejemnikov usmerjenosti. Najprej so z drugo posadko Sojuza 2 nameravali popraviti sončno ploščo na Sojuzu 1, vendar je močan dež v Bajkonurju onemogočil izstrelitev tako, da je bil Sojuz 1 neusmerjen kmalu potem, ko se je že vtiril v krožnico nad Sovjetsko zvezo. Glavno padalo se na višini 7 km ni odprlo zaradi napak v tipalniku pritiska. Padalo bi moralo zmanjšati hitrost plovila na tej višini 200 m/s. Tudi ročno razvito nadomestno padalo se je zapletlo z zaviralnim in tako je plovilo padlo na Zemljo skoraj brez zaviranja. Komarov je pri trku umrl. Kasnejši pregled Sujuza 2 je pokazal enake težave s padalom, ki bi lahko pogubilo vse štiri kozmonavte, če bi res izvedli načrtovano iztrelitev. Izvirna poleta Sojuza 1 in Sojuza 2 sta potem opravila Sojuz 4 in Sojuz 5.

Nadomestni kozmonavt odprave je bil Jurij Aleksejevič Gagarin.

Nekateri viri trdijo, da so Sojuz 1 prisilili k izstrelitvi še preden so ga pripravili zaradi propagandnih razlogov. Nesreča je odložila izstrelitvi Sojuza 2 in Sojuza 3 do 25. oktobra 1968. Ta osemnajstmesečna zakasnitev je navsezadnje tudi pokopala sovjetske načrte za pristanek njihovega kozmonavta na Luni, kar je bil eden od glavnih vodil pri tedanji vesoljski tekmi med velesilama.

Predhodna odprava:
Voshod 2
Program Sojuz Naslednja odprava:
Sojuz 2

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

 

Vesoljski programi SZ (do 1991) in Rusije s človeško posadko
Dejavni: Sojuz | MVP (skupni) | Kliper (načrtovan)
V preteklosti: Vostok | Voshod | Saljut | Apollo-Sojuz (skupni) | Mir | Buran
Ukinjeni: Zond (lunarni Sojuz) | Spiral | Almaz (vključen v program Saljut)