Sladkosneda poletuša vrečarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sladkosneda poletuša vrečarica[1]
Squirrel-Glider-at-Lone-Pine.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Nižji razred: Marsupialia (vrečarji)
Red: Diprotodontia (diprotodonti)
Družina: Petauridae
Rod: Petaurus
Vrsta: P. breviceps
Znanstveno ime
Petaurus breviceps
Waterhouse, 1839
 Razširjenost:  Red:P. b. breviceps Blue:P. b. longicaudatus Dark Green:P. b. ariel Yellow:P. b. flavidus Violet:P. b. papuanus Light Green:P. b. tafa Black:P. b. biacensis
Razširjenost:
Red: P. b. breviceps
Blue: P. b. longicaudatus
Dark Green: P. b. ariel
Yellow: P. b. flavidus
Violet: P. b. papuanus
Light Green: P. b. tafa
Black: P. b. biacensis

Sladkosneda poletuša vrečarica (znanstveno ime Petaurus breviceps) je majhen vrečar, ki jadra. Njen dom so deževni gozdovi Avstralije, Nove Zelandije in Indonezije. V Avstraliji je avtohtona žival.

Splošni opis[uredi | uredi kodo]

Sladkosneda poletuša vrečarica je velika približno od 16 do 21 cm, njen rep je velik skoraj toliko kot njen trup, tehta pa med 90 in 150 gramov. Osnovna barva hrbta je siva ali rjava z črno črto na hrbtu, kremnim trebuhom ter črnimi ali sivimi ušesi. V ujetništvu obstajajo tudi druge variante obarvanja.

Poletuša vrečarica visi iz drevesa

Letalna kožica oz. membrana je razpeta od petega prsta na sprednji okončini do palca na zadnji okončini. Letalna kožica je skrita, dokler je žival v mirovanju. Membrano uporabljajo za jadranje med drevesi, saj raztegnjena tvori aerodinamično površino v velikosti velikega robca. Membrano uporablja tudi za lovljenje insektov. Obdaja jo tanek sloj dlak.

Sistematika[uredi | uredi kodo]

Nekaj podvrst P. breviceps:

Naravno okolje[uredi | uredi kodo]

Poletuša vrečarica pleza po drevesu

Sladkosnede poletuše vrečarice živijo v skupini od 15 do 30 osebkov. Aktivne postanejo ponoči, čez dan se zadržujejo v deblu in spijo. Prehranjujejo se z žuželkami, zelenjavo, sadjem in sladkim nektarjem akacije in evkaliptusa.

Obdobje paritve ni natančno določeno. Samica ima po navadi dva potomca, ki ostaneta v vreči 70 dni, v samem gnezdu pa še 40-50 dni. Mladiči pridejo iz gnezda pod budnim očesom samice. Ko dopolnijo 7 do 10 mesecev jih skupina nažene iz skupnega ozemlja. Včasih se oblikujejo nove skupine, če je to področje prazno, vendar je konkurenca za revirje huda in malo jih preživi prvih nekaj mesecev neodvisnega življenja. V ujetništvu lahko dočakajo 15 let.

Poletuša vrečarica kot domača žival[uredi | uredi kodo]

Poletuša vrečarica pridobiva na popularnosti kot domači ljubljenček predvsem zaradi svoje živahne in zvedave narave. Z veliko pozornosti se naveže na človeka in je odličen spremljevalec.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Macdonald D. (ur.) 1996. Velika enciklopedija: Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-14524-0 (COBISS)
  2. ^ Australasian Marsupial & Monotreme Specialist Group (1996). Petaurus breviceps . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 May 2006.