Siva mrena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Siva mrena
Klasifikacija in zunanji viri

Siva mrena človeškega očesa
MKB-10 H25-H26, H28, Q12.0
MKB-9 366
DiseasesDB 2179
MedlinePlus 001001
eMedicine article/1210914

Siva mrena ali katarakta je očesna bolezen, pri kateri očesna leča postane motna, zaradi česar prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje vida. Lahko jo povzročijo številni dejavniki, najpogosteje pa je normalna posledica staranja; s časom prihaja do nalaganja pigmentov v leči in denaturiranja beljakovin v njej, kar poruši beljakovinsko strukturo in spremeni prosojnost. V očesu so poleg tega molekularni mehanizmi za zaščito pred okvarami in popravljanje napak manj aktivni zaradi sprememb v izražanju genov.[1]

Siva mrena je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starih ljudeh.[2] Med simptomi sta poslabšan barvni vid in kontrast, zato imajo ljudje s sivo mreno težave pri vožnji, branju ter prepoznavanju obrazov ter zaradi bleščanja ob močnih virih svetlobe.[3]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnjave, ki se pojavijo v očesni leči, ki se v očesu nahaja neposredno za šarenico.[4] Prihaja do sprememb v beljakovinskih vlaknih leče, ki se starajo in sklerozirajo. Leča zato porumeni in izgubi prožnost.[5] Glavna funkcija te leče je uklanjanje svetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko in njihovo projiciranje na točno določen predel očesnega ozadja, imenovan rumena pega. V primeru motne leče svetloba slabše prehaja preko le-te in se na njej tudi nepravilno uklanja, posledica taga pa je nejasen vid.[4]

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Siva mrena se običajno razvija polagoma preko več let. Zgodnji simptomi so izguba kontrasta, bleščanje, potreba po čedalje večji osvetlitvi za dober vid ter težav pri razločevanju temnomodre in črne barve. Kasneje se pojavi zamegljen vid.[6] Poslabšanje vida je odvisno od lege, obsežnosti in gostote zamotnitve leče. Lahko se izboljša daljnovidnost pri bolnikih, ki so prej potrebovali očala za branje, ter se pojavi kratkovidnost. Siva mrena je težko opazna, saj šele zamotnitev sprednjega dela leče pokaže belkasto sled. Ponavadi se pojavi na obeh očesih, večinoma pa je eno oko bolj prizadeto od drugega. Siva mrena ne boli, lahko pa povzroči oteklost očesne leče in zvišan tlak v očeh (glavkom), kar postane boleče.[5]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Oko pacienta tik po operaciji sive mrene in vstavitvi umetne leče; vidni sta drobna zareza in neznatna krvavitev levo od še vedno razširjene zenice

Spremembe na leči so nepopravljive, tako da je vid mogoče povrniti le z operativno odstranitvijo zamotnjenih leč in njihovo nadomestitvijo z umetnimi. Ker umetna leča nima sposobnosti akomodacije (prilagoditve), mora bolnik dodatno uporabljati tudi očala za branje.[5] Pri zgodnejši obliki sive mrene lahko pomaga tudi dolgotrajna dilatacija (razširitev) zenice z uporabo fenilefrina vsake 4 do 8 ur.[6]

Operacija sive mrene je priporočena takrat, ko je bolnik omejen pri svojih vsakodnevnih opravilih, v primerih, ko je prisotna očesna bolezen, povzročena z očesno lečo (npr. fakolitični glavkom), in pa takrat, ko si je potrebno ustvariti pregledno očesno ozadje (npr. sladkorni bolniki). Za sodobno tehniko operacije sive mrene je značilen minimalno invaziven pristop. Operacija sive mrene je v razvitem svetu eden najpogosteje izvajanih operativnih posegov v oftalmologiji in medicini nasploh.[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Duker, Jay S.; Yanoff, Myron (2009). Ophthalmology. St. Louis, MO: Mosby/Elsevier. ISBN 0-323-04332-1. 
  2. ^ Quillen, D.A. (July 1999). "Common causes of vision loss in elderly patients". Am Fam Physician 60 (1): 99–108. PMID 10414631. 
  3. ^ Allen, D.; Vasavada, A. (julij 2006). "Cataract and surgery for cataract". BMJ 333 (7559): 128–132. doi:10.1136/bmj.333.7559.128. PMID 16840470. 
  4. ^ 4,0 4,1 http://www.morelaokulisti.si/diagnostika/siva-mrena-katarakta, vogled: 18. 12. 2013.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1733, vpogled: 18. 12. 2013.
  6. ^ 6,0 6,1 Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 911–912.
  7. ^ Pfeifer V., Vidovič - Valentinčič N. Indikcije za operacijo sive mrene. Zdravstveni vestnik 2005; 74: 589–591.