Siegfried Selberherr

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Siegfried Selberherr
Portret
Rojstvo3. avgust 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (68 let)
Klosterneuburg
Državljanstvo Avstrija
Poklicfizik, inženir, univerzitetni učitelj

Siegfried Selberherr (* 3. August 1955) je avstrijski znanstvenik na področju mikroelektronike. Trenutno je profesor na Inštitutu za mikroelektroniko[1] Tehnične univerze na Dunaju (TU Wien)[2]. Njegov primarni raziskovalni interes je modeliranje in simulacije fizikalnih pojavov na področju mikroelektronike.

Biografija[uredi | uredi kodo]

Od leta 1988 je Siegfried Selberherr redni profesor za tehnologijo programske opreme mikroelektronskih sistemov na TU Wien. Študiral je elektrotehniko na TU Wien, kjer je leta 1978 prejel diplomo in leta 1981 doktorat tehničnih znanosti ter leta 1984 habilitacijo. Po tem je nekaj časa bil gostujoči raziskovalec Bell-Labs. Med letoma 1996 in 2020 je bil prof. Selberherr ugledni predavatelj društva IEEE Electron Devices Society. V letih 1998-2005 je bil dekan Fakultete za elektrotehniko in informacijske tehnologije[3]. Poleg tega je bil med letoma 2001 in 2018 član in namestnik predsednika nadzornega sveta ams AG in od takrat deluje kot znanstveni svetovalec upravnega odbora. Od leta 2004 je Siegfried Selberherr član svetovalnega odbora Inter-University Oddelek za agrobiotehnologijo (IFA-Tulln).

Dosežki[uredi | uredi kodo]

V svoji znanstveni karieri je prof. Selberherr s svojo raziskovalno skupino objavil več kot 400 znanstvenih člankov in več kot 1200 konferenčnih prispevkov, od katerih je več kot 250 bilo z vabljenim predavanjem. Poleg tega je objavil 3 knjigi, urejal več kot 40 izvodov in bil mentor več kot 100 disertacijam. V svojem raziskovalnem delu je prof. Selberherr razvil simulator za "Metal-Oxide-Semiconductor" naprave (MINIMOS), v katerem je implementiran model mobilnosti nosilcev naboja, ki je poimenovan po njem. Poleg tega je nadziral številne raziskovalne projekte z znanimi podjetji in agencijami za financiranje, kot so Avstrijski znanstveni sklad (FWF)[4], Christian Doppler raziskovalno združenje (CDG)[5] in Evropski raziskovalni svet (ERC)[6].

Nagrade[uredi | uredi kodo]

(izbor)

Pomembne publikacije[uredi | uredi kodo]

Časopisi[uredi | uredi kodo]

  • L. Filipovic, S. Selberherr. Thermo-Electro-Mechanical Simulation of Semiconductor Metal Oxide Gas Sensors., Materials, Vol.12, No.15, pp. 2410-1–2410-37, 2019, DOI: 10.3390/ma12152410.
  • H. Ceric, S. Selberherr. Electromigration in Submicron Interconnect Features of Integrated Circuits., Materials Science and Engineering R, Vol.71, pp. 53–86, 2011, DOI: 10.1016/j.mser.2010.09.001.
  • V. Sverdlov, E. Ungersboeck, H. Kosina, S. Selberherr. Current Transport Models for Nanoscale Semiconductor Devices., Materials Science and Engineering R, Vol.58, No.6-7, pp. 228–270, 2008, DOI: 10.1016/j.mser.2007.11.001.
  • T. Grasser, T.-W. Tang, H. Kosina, S. Selberherr. A Review of Hydrodynamic and Energy-Transport Models for Semiconductor Device Simulation., Proceedings of the IEEE, Vol.91, No.2, pp. 251–274, 2003, DOI: 10.1109/JPROC.2002.808150.
  • S. Selberherr, A. Schütz, H. Pötzl. MINIMOS – A Two-Dimensional MOS Transistor Analyzer., IEEE Trans.Electron Devices, Vol.ED-27, No.8, pp. 1540–1550, 1980, DOI: 10.1109/T-ED.1980.20068.

Knjige[uredi | uredi kodo]

  • M. Nedjalkov, I. Dimov, S. Selberherr. Stochastic Approaches to Electron Transport in Micro- and Nanostructures, Birkhäuser, Basel, ISBN 978-3-030-67916-3, 214 pages, 2021, DOI: 10.1007/978-3-030-67917-0.
  • J.W. Swart, S. Selberherr, A.A. Susin, J.A. Diniz, N. Morimoto. (Eds.) Microelectronics Technology and Devices, The Electrochemical Society, ISBN 978-1-56677-646-2, 661 pages, 2008.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]