Rydbergova formula

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Rydbergova fórmula [rídbergova ~] podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov:

W_i = - Z^2 \left(\frac{1}{n_1^2} - \frac{1}{n_2^2}\right) \frac{\mu_0^2 m_e c^4 e_0^4}{8 h^2}

Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta. Pri ionizaciji je končno vrstno število neskončno.

Zmnožek konstant, ki nastopa v zgornji enačbi, včasih poimenujejo tudi Rydbergova energija in označijo WR: W_R = \frac{\mu_0^2 m_e c^4 e_0^4}{8 h^2}

Spektroskopija[uredi | uredi kodo]

Rydbergova formula je razložila spektralne črteLymanovo, Balmerjevo in Paschenovo serijo, ki jih izseva atom vodika.

Rydbergovo formulo pogosto zapišejo tudi

\frac{1}{\lambda_{\mathrm{vac}}} = RZ^2 \left(\frac{1}{n_1^2}-\frac{1}{n_2^2}\right)

Pri tem poimenujejo R Rydbergova konstanta:

R = \frac{\mu_0^2 m_e c^3 e_0^4}{8 h^3}

Vrednost Rydbergove konstante je 1,0973731 · 107 m-1.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Formulo je leta 1888 odkril švedski fizik Johannes Rydberg.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Janez Strnad, Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti. Kvantna fizika. Atomi. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982.