Rimska cesta (galaksija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Galaksija
Infrardeča slika osrednjega dela
Druga imena	Rimska cesta Mlečna cesta Mlečna pot
Opazovalni podatki
Tip	SBbc
Absolutni premer	100.000 sv.l.
Osrednja zgostitev	10.000 sv.l.
Debelina	12.000 sv.l. (plin)^[1] 1.000 sv.l. (zvezde)
Število zvezd	200-400 · 10⁹
Starost	(13,6 ± 0,8) · 10⁹ ^[2]
Masa	5,8 · 10¹¹ $m_{\odot}$
Ozvezdje jedra	Strelec Sgr
Oddaljenost jedra od Zemlje	26.000 ± 1400 sv.l. 8,278 Kpc
Jedro	Strelec A*
Galaktično leto	225 · 10⁶ let
Vrtilna doba krakov	50 · 10⁶ let^[3]
Vrtilna dobra prečke	15-18 · 10⁶^[3]
Hitrost glede na okolico	590 m/s^[4]
Absolutni izsev	-20,5^m
Glej tudi: galaksija, seznam galaksij

Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega Γαλαξίας: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksija) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij. Njeni spiralni rokavi so vidni z Zemlje kot pas svetlobe na nočnem nebu. Čeprav je Rimska cesta le ena od milijard galaksij v vidnem vesolju,^[5], ima kot domača galaksija planeta Zemlja za človeštvo poseben pomen.

Po nekaterih virih bi se moral izraz »Rimska cesta« uporabljati le za pas svetlobe na nočnem nebu, medtem ko bi za opis galaksije kot celote morali uporabljati celotno ime Galaksíja Rímska césta ali tudi samo Galaksíja.^[6]^[7]^[8] Kako razširjen je ta dogovor, ni jasno, izraz Rimska cesta pa se pogosto uporablja v obeh pomenih.

Pogled na Rimsko cesto iz Doline smrti, 2007. Panoramska slika.

[uredi] Pogled z Zemlje

Rimska cesta, kot jo je mogoče s temnega kraja videti ob osvetlitvi v času nočnega neba

Rimsko cesto, ki jo vidimo na nočnem nebu kot megličast pas bele svetlobe, ki se vije prek celotne nebesne krogle, ustvarjajo zvezde in drugo gradivo v galaktični ravnini.

Njen najsvetlejši del je viden poleti v smeri ozvezdja Strelca, kjer leži njeno središče (Strelec A*). Glede na nebesni ekvator se Rimska cesta razprostira na severu do ozvezdja Kasiopeje in na jugu do ozvezdja Južnega križa. To je posledica dejstva, da je Zemljina os vrtenja rahlo nagnjena proti pravokotnici na galaktično ravnino. Dejstvo, da Rimska cesta deli nočno nebo na dve skoraj enaki polobli, kaže tudi na to, da Osončje leži blizu galaktične ravnine. Vprašanje je, kakšno bi bilo življenje na Zemlji, če bi ležalo bolj stran.

Površinska svetlost Rimske ceste je razmeroma majhna, zato jo je iz svetlobno onesnaženega mestnega ali predmestnega okolja težko videti.

[uredi] Zgradba in oblika

Masa Galaksije znaša okoli bilijon Sončevih mas in vsebuje 200 do 400 milijard (200 · 10⁹) zvezd. V Galaksiji je znanih okoli 1000 planetarnih meglic, okoli 500 kroglastih kopic, okoli 350 pulzarjev, okoli 18.000 razsutih kopic. Galaksija je druga največja v Krajevni skupini. Večja od nje je le Andromedina galaksija z maso okoli 1,5 naše Galaksije. Premer Galaktičnega diska je velik približno 100.000 svetlobnih let. Velikost osrednje zgostitve je okoli 10.000 sv.l. Cel obroč se nahaja na razdalji 5 kpc od središča, Sonce pa je od središča Galaksije oddaljeno okoli 27.000 sv.l., nedaleč od ravnine in blizu roba spiralnega kraka. Količina mase znotraj Sončevega tira je 9,0 · 10¹⁰m_O.

Upodobitev Galaksije. Pogled pravokotno na smer vrtenja.

Upodobitev Galaksije Nasinega umetnika.

Upodobitev Galaksije Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča

Galaksijo NGC 7331 v Pegazu imajo pogosto za »dvojčico Galaksije«. Takšno sliko bi lahko videl opazovalec iz druge galaksije, če bi gledal našo. Infrardeča slika SST

Zvezde v Galaktičnem disku krožijo okoli sedišča, ki verjetno gosti črno luknjo. Osončje se okoli središča zavrti v približno 226 milijonih letih. Splošno vrtenje ne sledi pričakovanemu vzorcu in so hitrosti na robu diska večje kot v notranjosti. Za to naj bi bila kriva manjkajoča snov, ki je še ne poznamo dovolj. Srednja razdalja med zvezdami je 1 pc.

[uredi] Starost

Zelo težko je določiti starost Galaksije. Galaksija je stara približno 13,6 ± 0,8 milijard let, kolikor so stare najstarejše zvezde v njej, in kar je skoraj enako starosti Vesolja. Raziskovalna skupina astronomov je leta 2004 s spektrografom pri VLT prvič izmerila vsebnost berilija v dveh zvezdah v kroglasti kopici NGC 6397. To jim je omogočilo določiti čas med nastankom prve generacije zvezd v celotni Galaksiji in prvo generacijo zvezd v kopici na 200 do 300 milijonov let. Če so upoštevali ocenjeno starost zvezd v kroglasti kopici (13,4 ± 0,8 milijard let), so lahko ocenili starost najstarejših zvezd v Galaksiji na 13,6 ± 0,8 milijard let. Na osnovi teh podatkov izhaja ocena, da se je tanek galaktični disk tvoril pred 6,5 in 10,1 milijardami let.^[9].

Galaksija je nastala iz plinskega oblaka s premerom 80 Kpc in maso 100 milijard Sončevih mas. Celotna teorija nastanka je še vedno precej neznana.

[uredi] Splošne lastnosti

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v Galaksijo in, da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s. Galaksiji bosta trčili čez približno 3 milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker jo opazujemo od znotraj. Prvi je poskusil določiti obliko Galaksije William Herschel.

[uredi] Podobne galaksije

Galaksije, ki so podobne naši, so na primer:

NGC 3953 (Veliki medved, UMa, SBb I (SB(r)bc), 55 M sv.l.)
NGC 5970 (Kača, Ser, SBc II-III (SB(r)c), 105 Msv.l.)
NGC 6744 (Pav, Pav, SAB(r)bc, 24 Msv.l.)
NGC 6946 (Kefej, Cep, SAB(rs)cd, 10 Msv.l.)
NGC 7329 (Tukan, UMa, SB(r)c (SB(r)b), 140 Msv.l.)
NGC 7331 (Pegaz, Peg, SA(s)b, 43 Msv.l.)
NGC 7723 (Vodnar, Aqr, SB(r)c (SB(r)b), 80 Msv.l.)

[uredi] Opombe in sklici

^ The Milky Way is twice the size we thought it was (v angleščini). University of Sydney News. Univerza v Sydneyju (2008-02-20). Pridobljeno dne 2008-02-20.
^ How Old is the Milky Way? (v angleščini). Evropski južni observatorij (2007-09-23). Pridobljeno dne 2004-08-17.
^ ^a ^b http://arxiv.org/abs/astro-ph?papernum=0212516
^ http://www.bartleby.com/65/mi/MilkyWay.html
^ med 1 · 10¹⁰ in 8 · 10¹⁰
^ Freedman, Roger A.; Kaufmann, William J. (2007). Universe (v angleščini). WH Freeman & Co., p. 605. ISBN 0-7167-8584-6.
^ "Galaxies -- Milky Way Galaxy". Encyclopedia Britannica 19. (1998). Encyclopedia Britannica, Inc.. p. 618.
^ Pasachoff, Jay M. (1994). Astronomy: From the Earth to the Universe (v angleščini). Harcourt School, p. 500. ISBN 0-03-001667-3.
^ Eduardo F. del Peloso a1a, Licio da Silva a1, Gustavo F. Porto de Mello and Lilia I. Arany-Prado (2005), "The age of the Galactic thin disk from Th/Eu nucleocosmochronology: extended sample" (Proceedings of the International Astronomical Union (2005), 1: 485–486 Cambridge University Press)