Rigi
| Rigi | |
|---|---|
 Rigi za jezerom Lauerz | |
  Rigi Lega: Švica, Kanton Schwyz, Kanton Luzern | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 1797.5 m |
| Prominenca | 1290 m |
| Izolacija | 13,1 km [1] |
| Koordinate | 47°03′24″N 8°29′08″E / 47.05667°N 8.48556°E |
| Geografija | |
| Gorovje | Schwyzerske Alpe |
| Pristopi | |
| Najlažji pristop | vlak in žičnica |
Rigi (ali gora Rigi; znana tudi kot Kraljica gora) je gorski masiv v Alpah v osrednji Švici. Masiv je skoraj v celoti obdan z vodo treh različnih vodnih teles: Vierwaldstadtsko jezero, jezero Zug in jezero Lauerz. Območje je v Schwyzerskih Alpah in je razdeljeno med kantona Schwyz in Lucern; glavni vrh z imenom Rigi Kulm na 1798 metrih nadmorske višine leži znotraj kantona Schwyz.
Rigi Kulm in druga območja, kot je letovišče Rigi Kaltbad, imajo najstarejše evropske gorske železnice, železniške proge Rigi. Celotno območje ponuja številne dejavnosti, kot so smučanje ali sankanje pozimi in pohodništvo poleti.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Ime Rigi izvira iz švicarskega staronemškega *rigî - vodoravna stratifikacija, trak, pas, iz OHG rîhan - pas; nabor, vrvica, iz OHG rîga - vrsta, črta, brazda, po vodoravnih skalnih policah in travnatih pasovih, ki obdajajo goro od zahoda proti vzhodu.[2][3] Ime je prvič zapisano leta 1350 kot Riginun.
Ime je Albrecht von Bonstetten (1479) razlagal kot Regina montium - kraljica gora, ki daje Rigena kot alternativno obliko.[4]
Bonstettenova interpretacija Regina je bila vplivna v 17. stoletju in se je ponavljala v potopisih iz 18. stoletja. Karl Zay (Goldau und seine Gegend, 1807) je to latinizacijo kritiziral in zagovarjal mons rigidus. Kasneje v 19. stoletju so mnogi avtorji kot domnevni izvor imena ponavljali bodisi rigidus bodisi regina. Obe možnosti sta bili podani tudi kot razlaga slovničnega spola imena, ki se izmenjuje med moškim in ženskim.[5] Brandstetter (Die Rigi, 1914) je te interpretacije dokončno diskreditiral in ugotovil izvor v starovisokonemški rîgi (od koder sodobni nemški Reihe, Reigen).
Promet[uredi | uredi kodo]
Za vzpon na goro Rigi je na voljo več možnosti javnega prevoza:
- Z vlakom od Arth-Goldau in Vitznau, ki jo upravlja Rigi Bahnen. Vitznau-Rigi-Bahn je začela obratovati 21. maja 1871 in je bil prva gorska železnica v Evropi. 4. junija 1875 je bila železniška proga Arth-Rigi-Bahn končana, kar je omogočilo dostop z druge strani gore. Elektrificirana je bila leta 1937 oziroma 1907, pri čemer je Arth-Rigi-Bahn postala prva elektrificirana železniška proga s standardno tirno širino na svetu. Obe liniji gresta vse do vrha, Rigi Kulm.
- Z gondolo od Weggisa do Rigi-Kaltbada.
- Z vzpenjačo od postaje Kräbel na progi Arth-Rigi-Bahn do Rigi-Scheidegga.
Rekreacija[uredi | uredi kodo]
Rigi ponuja območje za rekreacijo in šport v velikosti približno 90 kvadratnih kilometrov, ki ponuja različne urejene sprehajalne poti ali gorske pohode, kjer lahko obiskovalci s številnih označenih točk dobijo panoramski pogled na 150 km. V bližini pohodniških poti so tudi številne javna piknik mesta.
Rigi je tudi destinacija za ljudi, ki se ukvarjajo z zimskimi športi in drugimi zimskimi rekreacijskimi dejavnostmi.
Rigi v kulturi[uredi | uredi kodo]
Rigi je bila predstavljena v številnih umetniških delih, vključno s slikami in literarnimi publikacijami. Morda najbolj znane slike Rigi so bile serija J. M. W. Turnerja, med njimi The Blue Rigi, Sunrise, od katerih jih je nekaj v zbirki umetniške galerije Tate Britain v Londonu.[6]
Mark Twain je Rigi obiskal med njegovo turnejo po srednji Evropi konec 1870-ih in o svojih potovanjih pisal v 28. poglavju Potepuh v tujini.
Obstaja letovišče Catskills, imenovano Rigi Kulm v romanu (1917) Abrahama Cahana Vzpon Davida Levinskega.
Rigi, cesta za spust v Wellingtonu na Novi Zelandiji, je poimenovana po gori in je bila dolga leta uporabljena kot glavna pot za kolesarje.[7]
9. julija 1868 se je Gerard Manley Hopkins med tritedensko turnejo po Švici povzpel na Rigi-Kulm, najvišji vrh masiva Rigi: »Od Luzerna s parnikom do Küssnachta, od tam naprej do Immenseeja, od tam s parnikom čez jezero Zug do Artha, od koder se vzpne na Rigi«.[8]
Geologija[uredi | uredi kodo]
Tehnično Rigi ni del Alp in namesto tega pripada Švicarski planoti. Sestavljena je večinoma iz molase in drugih konglomeratov, v nasprotju z Bündnerjevim skrilavcem in flišem v Alpah.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Parni vlak -
Postaja blizu vrha -
Pogled z vrha -
Rigi Kulm 1920 -
Vierwaldstadtsko jezero iz Rigija -
Pogled na Alpe osrednje Švice z Rigi Kulma.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Retrieved from Google Earth. The nearest point of higher elevation is north of the Buochserhorn.
- ↑ Schweizerisches Idiotikon, vol. VI, col. 753, article Rigi, 3a ("horizontal laufende Schichtung, Streifen, Band im Gebirge") and 3b ("spec. der bekannte Berg zw. ZG- und Vw-See").
- ↑ Luzerner Namenbuch 2. Rigi. Die Orts- und Flurnamen der Luzerner Rigigemeinden. Ed. by Erika Waser. Gamma, Altdorf 2009, ISBN 978-3-906200-26-2, p. 377–379: "die von weitem sichtbaren, horizontal laufenden Fels- und Grasbänder, die den Gipfel in einem weiten Bogen von Westen nach Osten umgeben".
- ↑ "Und ist das der berg Rigena, die die alten ein küngin der bergen geheyssen habent. Dann in dem selbigen berg sint vor langen, alten ziten heiligen verborgen gelegen, die noch zuͦ disen ziten (als man redt) mit himelscher sinphonie und lobgesang oft gehöret werden got lobent, und ir liplichen fuͦsstritten oft gloubhaftigen lüten erschinen sind." "Superioris Germanie Confoederatis descriptio" / "... der Obertütscheit Eidgnosschaft ... kurze beschribung" ed. Albert Büchi, QSG 13 (1893), 217–267.
- ↑ "Die Wurzelwort-Forscher und Urkunden-Leute haben schon gelehrte Untersuchungen angestellt, ob der Name 'Rigi' von rigidus mons (der rauhe Berg) oder von regina montium (die Königin der Berge) abstamme und er somit ein Masculinum oder Femininum sei; jede Vermuthung hat gleich Viel für sich." (Berlepsch, Hermann, Alexander): Der Rigi, der Vierwaldstätter-See und die Urkantone. Ein Führer für Fremde. Leipzig 1858.
- ↑ »The Blue Rigi, Sunrise, Joseph Mallord William Turner«. Tate, London. Pridobljeno 6. januarja 2013.
- ↑ Joseph Romanos (22. marec 2013). »When The Rigi was the main coach road«. The Dominion Post.
- ↑ The Journals and Paper of Gerard Manley Hopkins. London: Oxford University Press. 1959. str. 170.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
