Razlike med češčino in slovaščino

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Češčina in slovaščina jezikovno tvorita jezikovni kontinuum. Vzhodnoslovaška narečja prehajajo v rusinščino. Češčina obstaja v dveh različnih oblikah, kjer so moravska narečja izvzeta: knjižna in pogovorna češčina. Standardna slovaščina je bližje knjižni češčini, še posebej fonološko in morfološko. Razlike med deli besedišča nekaterih slovaških narečij so dokaj velike, primerljive z razlikami med standardno slovaščino in češčino. Spodnji opis povzema glavne razlike med standardno češčino in slovaščino.

  • češki grafemi, ki v slovaščini ne obstajajo, so: ě, ř in ů. Slovaški grafemi, ki v češčini ne obstajajo, pa so: ä, ľ, ĺ, ŕ in ô.
  • slovaščina ima naslednje glasnike, ki jih češčina nima: /ʎ/, /rː/, /lː/, /æ/ (le v visokoslogovni standardni slovaščini ali v nekaterih narečjih), in dvoglasnike /i̯a/, /i̯e/, /i̯u/, /u̯ɔ/; ter obratno, ima češčina /r̝/.
  • češčina rabi svojsko tonsko funkcijo, ki jo slovaščina (ali moravska narečja) ne poznajo.
  • slovaščina z razliko od češčine pogosteje rabi mehčanje, oziroma je fonetično »mehkejša«.
  • fonetična prilagoditev in vrsta vezave končnih soglasnikov z začetnimi samoglasniki je v slovaščini močnejša.