Radušnica
| Radušnica | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | v Radušah zahodno od Starega trga 46°29′31.91″N 15°2′18.22″E / 46.4921972°N 15.0383944°E |
| ⁃ nadm. višina | 530 m |
| Izliv | v Suhodolnico nad Starim trgom46°29′18.95″N 15°4′26.70″E / 46.4885972°N 15.0740833°E |
⁃ nadm. višina | 421 m |
| Dolžina | 5 km |
| Geopedia | vodotok Radušnica |
Rádušnica je levi pritok Suhodolnice iz hribovja med Mislinjsko dolino in Uršljo goro. Izvira pod hribom Bricelj (627 m) v zahodnem delu razloženega naselja Raduše in teče najprej proti jugovzhodu, nato v izrazitem loku zavije proti severu in se nekoliko nad Starim trgom izliva v Suhodolnico.
Večji del porečja je v slabše odpornih ivniških skladih iz srednjega miocena, v katerih je nastalo živahno razčlenjeno nizko hribovje. V odpornejšem zgornjetriasnem dolomitu je le Kozji hrbet (951 m), izpod katerega priteka v Radušnico njen največji desni pritok.[1]
Potok je razmeroma majhen in teče ves čas po naravni strugi, v glavnem po lastnih peščeno-ilovnatih naplavinah; le tu in tam so bili izvedeni manjši hidrotehnični posegi. Brežine so gosto obraščene z obvodnim grmovjem in drevjem, v naplavni ravnici je ob zgornjem toku večinoma gozd, niže po dolini travniki in njive. Najnižji deli naplavne ravnice so izpostavljeni hudourniškim poplavam.
Čeprav je potok majhen, je bil v preteklosti vir energije za pogon mlinov in žag. Ob potoku je nekoč delovala tudi kovačija Pri kovaču, ki se je z opremo vred ohranila do danes.[2]
Zgornji tok Radušnice in bližnji potok Ježevec so vključili v območje Natura 2000 (Ježevec), predvsem zaradi ogrožene ribe donavskega potočnega piškurja (Eudontomyzon vladykovi), ki živi v obeh potokih.[3][4]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Osnovna geološka karta 1:100.000«. Geološki zavod Slovenije. Pridobljeno 11. decembra 2020.
- ↑ »Kovačija Pri kovaču«. Kärntner Bildungswerk. Pridobljeno 11. decembra 2020.
- ↑ »Atlas okolja«. ARSO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 11. decembra 2020.
- ↑ »Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib. Donavski potočni piškur« (PDF). Zavod za ribištvo Republike Slovenije. 2017. str. 15–17. Pridobljeno 1. decembra 2020.