Predloga:Izbrano/4. teden 2016
Zastrupitev z gobami se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob. Znanih je približno 100 različnih vrst strupenih gob, ki povzročajo raznoliko klinično sliko zastrupitev, kar je odvisno predvsem od tega, na kateri organski sistem delujejo toksini (npr. na prebavila ali živčevje). Najbolj nevarne so zelena mušnica in nekatere ostale sorodne vrste mušnic, kot sta pomladanska in koničasta mušnica, pri katerih se prebavne motnje pojavijo šele po nekaj urah, po par dneh pa se pojavita odpoved jeter in ledvic, kar je lahko usodno; zelena mušnica je vzrok za več kot 90 % smrtnih zastrupitev. Večina strupenih gob sicer povzroča neznačilne prebavne motnje, bistvo oskrbe pri večini zastrupitev pa je temeljito izpiranje želodca in dajanje aktivnega oglja, ki toksine veže nase, ter podporno oz. simptomatsko zdravljenje, predvsem nadomeščanje tekočin in elektrolitov, izgubljenih v veliki meri zaradi bruhanja in driske.
Daleč najpogostejši vzrok za zastrupitev je zamenjava užitne gobe s strupeno, saj so si mnoge gobe med sabo zelo podobne, popolnoma zanesljivih kriterijev za ločevanje med njimi pa ni; redkejši razlog je zloraba gob s halucinogenim učinkom, kot je rdeča mušnica. Osnovno in najpomembnejšo pravilo je tako, da nabiramo in uživamo samo tiste gobe, za katere vemo, da so užitne in jih lahko zanesljivo prepoznamo; če o svoji presoji nismo prepričani, gobe ne naberemo in ne uživamo. Nabranih gob, ki ne smejo biti črvive ali razpadle, ne uživamo surovih, temveč jih čim prej skuhamo. Ob gobjih jedeh ne uživamo alkohola in ne uživamo večjih količin gob zaradi težje prebavljivosti. Uživanje gob je odsvetovano tudi majhnim otrokom, starejšim ljudem in ljudem z nekaterimi kroničnimi obolenji, kot so razjede na želodcu. Preberite več ...